Joga je ena izmed učinkovitih in hkrati najbolj naravnih terapij za odpravljanje stresa
Telo, um in duh so medsebojno tesno povezani. Cilj izvajanja hatha joge je prav v uskladitvi telesa, uma in duha, in ne le v okrepitvi našega telesa, ta je le posledica vadbe. Telo z redno vadbo joge in umirjanjem misli samo postane zdravo, lepo in harmonično.
Naše telo je ustvarjeno za gibanje
Živimo v času, ko na delovnih mestih delamo večinoma v sedečem položaju, naši gibi so precej omejeni in delo pogosto enolično. Telesna nedejavnost lahko botruje nastanku številnih bolezni, ki bi jih lahko preprečili z malo časa in dobre volje. Vsaj enkrat dnevno raztezanje in sproščanje posameznih delov telesa pripomore k povečanju pretoka krvi v vse celice telesa in ga s tem krepi.
Vadba hatha joge krepi posamezne mišične skupine, jogijske vaje z zasuki masirajo in raztezajo notranje organe ter raztezajo hrbtenico, skupine tako imenovanih obrnjenih jogijskih položajev uravnavajo krvni pritisk in hormone. Skupine stoječih jogijskih položajev stimulirajo in krepijo celotno telo, da je močnejše in energičnejše.
Redna telesna dejavnost krepi mišice, vpliva na zdravje kosti, blaži upadanje psihofizičnih in funkcionalnih sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in depresije, krepi imunski sistem ter izboljšuje spanec.
Dihanje je življenje
Brez dihanja ni življenja. Pri jogi se dihanja lotimo z različnimi dihalnimi tehnikami. Zavestno usmerjanje dihanja in popolno jogijsko dihanje povezujeta tri načine dihanja: trebušno dihanje ali dihanje s prepono, prsno dihanje in dihanje s pljučnimi vršički. Trebušno dihanje je temelj dihanja, tako dihajo dojenčki in majhni otroci. Odrasli pa smo na ta način dihanja pozabili. Vsi v stresnih situacijah dihamo plitko in sčasoma to lahko postane naš način dihanja. Trebušno dihanje pa popolnoma izkoristi pljučne zmogljivosti, upočasni dihanje in poglobi sprostitev. Z zavestnim usmerjanjem dihanja povečujemo vitalnost in telesno odpornost, razstrupljamo telo, smo bolj sproščeni in umirjeni.
Umirjanje misli in pozornost
Poleg telesnih in dihalnih vaj je pomemben del joge tudi umirjanje svojih misli in osredotočanje, meditacija. Pogoj za meditacijo je, da se sprostimo fizično in mentalno.
Z meditacijo ne mislimo le na tisto, ki jo izvajamo v osnovnem sedečem položaju, ampak tudi na tisto pozornost, ki jo usmerjamo pri izvajanju jogijskih položajev. Pri vseh vajah joge smo s pozornostjo ves čas usmerjeni na telo in občutke, ki nas prevevajo. Pozorni smo na vse, kar se dogaja v nas v tistem trenutku, kar pomeni, da smo že v posebnem meditativnem razpoloženju. Tako se počasi oddaljimo od situacij, ki nam povzročajo stres, ter smo usmerjeni le nase, na svoj gib in dih. Ko na trenutno stresno situacijo pogledamo umirjeni in sproščeni, ta pogosto dobi popolnoma drug pomen, mi pa lažje poiščemo vzrok stresa ter rešitev, kako ga odpraviti.
inspiracije