Ko sem leta 2006 začela vaditi taj či čuan, priznam, da mi ni bilo jasno, kaj je či gong. Poznala sem oba pojma. Učitelj je pojasnil, kdaj delamo či gong vaje in kdaj se učimo taj či čuan gibe, vendar smiselne razlike nisem dojela. Či gong mi je bil takoj všeč. Taj či čuan ali na kratko taj či pa mi je sprva delal preglavice. Vendar sem vztrajala in od tedaj vadim vsak dan. V vseh teh letih sem se naučila kar nekaj krajših in daljših oblik či gonga in taj čija pri različnih učiteljih in smereh ter postopoma skozi izvajanja začela zaznavati tudi razlike, četudi so nekatere oblike či gonga nadvse kompleksne in zahtevne in v marsičem podobne taj či oblikam.
Obe vadbi tradicionalno izhajata iz Kitajske oziroma iz Daljnega vzhoda. Či gong je mati taj čija. Taj či je naprednejša in kompleksnejša oblika či gonga v gibanju; je sistem, ki upošteva osnovne zahteve či gong postavitev in jih nadgradi v urejene premike točno določenega niza. Obstaja ogromno smeri in tehnik či gonga, kar ni nič nenavadnega, saj so nekatere dokumentirane pod različnimi imeni že pred več kot 4.000 leti. Najbolj so poznane tradicionalne vaje Xing Qi (kroženje vitalne energije), Zhan Zhuang (stoječe drže), vaje Dao Yin (telesne vaje), Yijin Jing, Baduanjin (brokatne ali zlate vaje), Liu Zi Jue (zdravilni zvoki), daoistični Neigong, šaolinski Lohan, Wu Qin Xi … Veliko je teh zelo kakovostnih starih oblik. Danes či gong in taj či izvajajo povsod po svetu, pa najsi bo to kot oblika umirjene rekreacije ali kot urjenje z relaksacijo, kot oblika preventivne medicine in samozdravljenja, kot del alternativnega zdravljenja ali integrativne medicine, kot oblika meditacije in samokultivacije, pa tudi kot tekmovalna športna panoga ali del treninga borilnih športov. Či gong oblik je izjemno veliko. Na Kitajskem je bilo do leta 2010 uradno registriranih več kot 5.000 oblik či gonga in vse so bile potrjene kot dobrotvorne.
Oblike taj čija se pojavijo in so zapisane kasneje, a še vedno imajo glede izvajanja zelo dolgo zgodovino, zato je tudi tu več smeri. Največkrat je omenjenih pet ali šest smeri taj čija, vendar jih obstaja še veliko več, ki pa niso tako razširjene. Pri nas se najbolj vadijo stili yang, chen in sun.
Korenine či gonga in taj čija segajo v znanja tradicionalne kitajske medicine, filozofije in borilnih veščin. Tradicionalno jih opisujejo kot vadbo, ki goji in v nas uravnoteži življenjsko moč, kar ohranja, krepi zdravje in omogoča radostnejše življenje. Vadba vsebuje tehnike meditacije v gibanju, počasno premikanje, ki še posebej dobrodelno vpliva na živčni sistem; tehnike, ki urijo koordinacijo; tehnike, ki zahtevajo globoko ritmično dihanje, kar vpliva na vse telesne sisteme; in tehnike, ki obenem gojijo umirjeno pozornost in osredotočenost, kar vpliva na psiho in vrednotenje.
Predstavljaj si sebe kot rastlino in pomisli, na katerih tleh bi rad živel. (Joshua Siskin)
Či gong in taj či sta vadbi, ki gojita vitalne življenjske pretoke v nas. Velikokrat se pri tem beseda gojenje razume zelo površno. Pri tej obliki vadbe se energije gojijo tako, kot se gojijo rastline v vrtu ali v naravi. Energije pri tem predstavljajo zmogljivost sistemov, da opravijo določeno delo. Torej gre za oživljanje, spodbujanje, podpiranje, pretakanje in čiščenje naravnih procesov, ki obstajajo sami po sebi tako v naravi kot v nas. Z ustrezimi premiki telesa, s postavitvami, ritmiko, dihanjem in imaginacijo ustrezno delujemo na te procese. Z vadbami tako pridelamo tisto, kar potrebujemo za celostno bivanje na celični ravni. V tem sta si či gong in taj či enotna. Razlike med njima pa so razumljive predvsem tistim, ki ju izvajajo, saj se jih z urjenjem začuti.
Taj či je zvrst či gonga, ki se večinoma izvaja v gibanju s koreografijo točno določenih postavitev, medtem ko či gong pozna cel spekter različnih oblik izvajanja: stoje, sede na stolu, sede na tleh, leže, v gibanju, z zvoki, s hojo, s koreografijo ali brez nje, enostavno, zelo kompleksno, z mehkimi vajami ali s sunkovitimi in močnimi gibi. Taj či je najbolj poznan po borilnih postavitvah, medtem ko je či gong bolj poznan po zdravilnih položajih, četudi obstajajo tudi oblike 'trdega či gonga', ki pa niso tako popularne in razširjene kot oblike zdravilnega in sprostilnega či gonga. Nekateri navajajo, da či gong 'obdeluje' energije drugače, kot jih taj či, vendar je to površna razlaga, saj obstaja obširna paleta zvrsti či gonga, tudi takih, ki so nadvse blizu taj či čuanu. Res pa je nekaj, da je za začetnika bolje, da začne s či gongom in nato znanje nadgradi s taj čijem, saj tako za zdravje pridobi več vsega tistega, kar ta vadba ponuja.
Gnojenje zemlje, zrak in voda pomagajo, da vrt obrodi. Pomisli nase, kot da si vrt, ki je v nenehnem spreminjanju. Vse potrebuješ za svojo rast. Vse ti pomaga, da spremeniš karkoli in postaneš močnejši, odpornejši, lepši. Celo okusnejši. (Scott Stabile)