Joga se v polnem razmahu širi v zahodni svet, vendar je žal s komercializacijo te vede okleščena svojega bistva. V večini jogijskih studijev se prakticira le fizični vidik joge, torej asane, ki velikokrat služijo le kot moderna fizična vadba. Na obisku v Evropi se je pri nas ustavil mojster meditacije in joge iz Indije, Yogi Manish, ki nam prinaša tradicionalni pogled na jogo. Njegova pot joge se je začela že v otroštvu v okolju, ki ga je podpiralo na duhovni poti že od malega. Vprašali smo ga, kako on vidi jogo.
V našem svetu, kadar omenimo jogo, najprej pomislimo na fizično izvedbo zapletenih telesnih položajev. Nam lahko pojasnite, kaj resnično je joga?
Joga je danes priljubljena po vsem svetu, vendar se njena celotna ideologija izgublja. Ljudje jo prakticirajo iz različnih razlogov, velikokrat tudi zdravstvenih, kar ni nič narobe. Z jogo lahko preprečimo številna neravnovesja, tako fizična kot mentalna. Vendar moramo vseeno vedeti, da je joga znanost, ki ima svoja načela. Kadar jim sledimo, dosežemo njen cilj. Jogijska znanost ne dosega le fizičnega sveta, temveč posega tudi v duhovni svet. Je znanost prek znanosti.
Po tradicionalnem konceptu joge se je treba uskladiti s svojo energijo. Energija mora teči pravilno. S prakticiranjem jogijskih položajev ali asan dosežemo stabilnost telesa. Dokler telo ni stabilno, je nemogoče čutiti tok energije. Čutiti lastno vitalno energijo ali prano je pomembno na poti naše duhovne rasti. V telesu poznamo aktivni del, sončni ali Ha, ter pasivni del, lunarni ali Tha. Ha-tha joga tako deluje prav na uravnovešanje teh dveh nasprotujočih si načel v našem telesu.
Napačno je razmišljanje, da jogo prakticiramo le na jogijski blazini. Jogo lahko prakticiramo 24 ur dnevno, s tem ko pozitivno razmišljamo, se pravilno prehranjujemo, si vzamemo čas za počitek, ko je naš vzorec dihanja pravilen in ko dovolj spimo.
Kaj je cilj joge?
Cilj joge je preprost, spoznati Sebe. Samouresničenje je najvišji cilj človekovega življenja, in to lahko dosežemo s prakticiranjem joge. Različni ljudje imajo različne cilje v jogi. Nekdo jo vadi iz zdravstvenih razlogov, drugi zaradi miru, ki jo prinaša; vedeti pa moramo, da so to le stranski učinki joge, in ne njen končni cilj.
Poleg jogijskih asan, dihalnih tehnik in tehnik sproščanja je meditacija glavna tehnika v jogi. Kaj je meditacija?
Meditacije vas ne more nihče naučiti. Kdor to trdi, je v nevednosti. Lahko pa vas nauči številnih tehnik koncentracije (dharana), s katero preidemo v fazo meditacije. S tehnikami koncentracije naš um postane stabilen oz. osredotočen na eno točko. Meditacija pa je stanje, v katerem se naše zavedanje združi z objektom opazovanja. V tekstu, imenovanem Vijnan Bhairav Tantra, bog Šiva podaja 112 različnih tehnik meditacije, s katerimi lahko dosežemo višja stanja meditacije. Tudi danes znane tehnike meditacije, kot so transcendentalna meditacija, vipassana meditacija, meditacije z vizualizacijami ter druge manj znane in zahtevnejše, najdemo opisane v tem tekstu.
Ena izmed preprostih tehnik je uporaba mantre, ki jo ponavljamo. S tem smo osredotočeni na objekt in prakticiramo koncentracijo. Kadar postane koncentracija daljša, dosežemo stanje meditacije, kjer se zavest združi z objektom opazovanja. To je meditacija.
Videti je, da za te prakse potrebujemo veliko časa. Kakšni so sploh učinki in kako jih lahko opazimo?
Joga najprej deluje na naše fizično telo, kar lahko hitro začutimo, nato deluje na energetsko telo in z redno prakso na naše notranje bitje. Če jogo vadimo redno, na tradicionalni način, bodo osebe, ki veliko delajo in so v stalnem stresu, kmalu začutile več energije, raven stresa se bo zmanjšala in njihova produktivnost se bo povečala. Pri različnih neravnovesjih ali ohranjanju zdravja bomo z jogo učinkovali na različne telesne sisteme, saj joga deluje do celičnega nivoja. Izboljšajo se vse vitalne funkcije telesa.
Kdor je čustveno in mentalno v neravnovesju, se mora zavedati, da so ta občutenja le produkt uma. Z vadbo joge se postopoma zavedamo notranjega miru, veselja in sreče in tako avtomatično pridemo do občutka ravnovesja. S tem se način našega razmišljanja spremeni. Kadar se dobro počutimo, se vzorec razmišljanja avtomatično spremeni v pozitivnega. Kadar se v telesu počutimo slabo, temu sledi tudi vzorec mišljenja. Na ta način sta telo in um povezana. Zato je še posebej v začetnih fazah jogijske prakse treba podpreti telo tudi z načeli ajurvede. Ta nam prinaša znanja o individualno primernem načinu življenja, prehrani in uporabi zelišč.
Kaj bi predlagali nekomu, ki šele začenja vaditi jogo?
Joga je praktična znanost, ki prinaša učinke šele ob redni vadbi. Najpomembneje je, da smo v lastni praksi konstantni. Četudi je dolga le 15 minut, naj bo vsak dan na sporedu, brez prekinitev. Začetna praksa naj vsebuje nekaj asan, kasneje, ko začutimo pozitivne učinke in se počutimo bolje, bomo avtomatično posegli po naprednih tehnikah, ki vključujejo pranajamo in meditacijo.
Kaj je po vašem mnenju zdravje?
Zdravje ni samo fizično dobro počutje, temveč vključuje tudi mentalno, čustveno in duhovno pozitivno stanje. Šele kadar vse te komponente vključimo v zavedanje, lahko govorimo o zdravju.
inspiracije