Način, na katerega dihamo, vpliva na našo fizično, mentalno in duhovno realnost ter s tem oblikuje naš svet in naše življenje. Kako torej vplivajo hitrost, globina in dolžina diha na naše življenje? Kaj pa prehrana?
Vpliv hitrosti dihanja
- Počasno dihanje: telesni metabolizem, vključno z bitjem srca in cirkulacijo telesnih tekočin, se upočasni. Telesna temperatura pada. Um se umiri, okrepi se sposobnost objektivnega razumevanja, reakcije na okolico so bolj senzitivne. Percepcija se širi, uvid je globlji in na poti k univerzalni zavesti.
- Hitro dihanje: telesni metabolizem je hitrejši, telesna temperatura raste. Mentalni del je nestabilen, nanj vplivajo spremembe čustvenega stanja. Skrajnosti sta obramba in napad. Opažanje je subjektivno in egocentrično, okolico vrednotimo skozi filtre uma, fokus je na posameznih delih, ne pa na celoti.
Zanimivo je, da bi se večina pristašev učenj o polarnosti, kakršno podaja klasična ezoterika, strinjala, da gre v prvem primeru za jin, v drugem pa za jang, vendar iz zgornjih navedb dejansko vidimo, da nas jin dihanje usmerja na duhovno, jang pa na materialno.
Vpliv globine dihanja
- Plitko dihanje: presnova je razmeroma pasivna, različne telesne funkcije pa precej nekoordinirane in v neskladju. Prihaja lahko do nihanja telesne temperature. Nestabilna so tudi čustva in misli. Prisotna je nagnjenost k tesnobi, frustraciji, nezadovoljstvu in različnim oblikam strahu. Percepcija je površna in oprta na različne identifikacije in podidentitete, seveda tudi tiste, ki temeljijo na notranji negotovosti, zato je nestabilna. Ker dih vsebuje energijo in informacije, vodi plitko dihanje tudi k slabim ustvarjalnim vizijam, nejasnemu strahu pred vsem, kar je novo, oziroma v oklepanje znanega.
- Globoko dihanje: presnova in samoozdravitveni procesi so aktivni, posamezne telesne funkcije uravnotežene, telesna temperatura pa stabilna. Stabilni sta tudi čustveno in mentalno stanje, zaupanje vase pa poglobljeno. Čustvena zrelost ekspandira, kar vodi k vedno večjemu občutenju povezanosti z univerzalnim energijskim poljem.
Vpliv ritma dihanja (dolžina vdiha in izdiha)
- Dolg vdih in izdih: dobra koordinacija različnih funkcij presnove, telesna temperatura je stabilna, aktivnost organov in žlez je nekoliko manjša. Na čustveno-mentalni ravni je prisoten občutek strpnosti, miru in zadovoljstva. Percepcija se širi iz materialne realnosti proti energijskim sferam, prihaja do povezovanja in globljega razumevanja navidez nepovezanih dogodkov.
- Kratek vdih in izdih: hitrejše in nepravilno delovanje različnih funkcij presnove, ob blago povišani telesni temperaturi. Nemiren um, nestrpnost, razdražljivost, slaba sposobnost ozemljevanja destruktivnih čustev. Omejen pogled na svet, občutek ločenosti od celote.
Iz vsega navedenega vidimo, da je način, na katerega običajno dihamo, v veliki meri pogojen s prehrano. Ob trajni makrobiotični prehrani obstaja velika verjetnost, da bo naše dihanje po določenem času spontano postalo počasnejše, globlje in z daljšim vdihom in izdihom, skratka polarno uravnoteženo. Po drugi strani različne vrste mesa in mleko ter mlečni izdelki kakor tudi preobilna prehrana vnašajo v naravni ritem dihanja polarno neskladje – delajo ga krajšega, hitrejšega in plitkejšega.
Nekaj preprostih tradicionalnih japonskih dihalnih vaj, usmerjenih na določene psihofizične učinke
1. Umiritev psihofizičnih aktivnosti, vstop v fazo globoke meditacije, razvijanje intuicije
Dihamo skozi nos, zelo počasi, zelo tiho in z dolgim vdihom in izdihom. Izdih naj bo dva- do trikrat daljši od vdiha. To vrsto dihanja izvajamo zelo blago – Japonci so ustreznost te blagosti preverjali tako, da so si pod nos položili košček riževega papirja, ki je ob ustrezno nežnem dihanju miroval.
2. Dihanje, ki nam daje sposobnost umirjenosti v hrupnem in aktivnem svetu in krepi zavestnost o njem
Dihanje je popolnoma enako kot v točki 1, le da ga izvajamo nekoliko intenzivneje; intenzivnost je takšna, da sta vdih in izdih še vedno tiha.
3. Dihanje zaupanja – vpliva na skladnost telesnih, mentalnih in duhovnih funkcij in daje občutek zaupanja v življenje
Vdihujemo skozi nos, izdihujemo pa skozi rahlo odprta usta. Izdih naj bo tri- do petkrat daljši od vdiha. Intenzivnost dihanja je močnejša kot v točkah 1 in 2. Če smo pri tovrstnem dihanju zavestno usmerjeni v točko, ki leži dva prsta pod popkom in nekoliko v notranjosti telesa, se v področju črevesja skladišči energija, ki se aktivira takrat, ko je to potrebno (večje obremenitve, oslabelost kakšnega dela telesa), poleg tega pa vpliva tudi na življenjsko spontanost.
4. Dihanje akcije – telo spravi v maksimalno pripravljenost za akcijo, ki še ne vpliva na sposobnost objektivne presoje
Vdih in izdih, ki je tri- do petkrat daljši od vdiha, sta dolga, globoka in in intenzivna. Izvajamo ju skozi blago odprta usta.
V drugi različici takšnega dihanja se najprej zavemo dela telesa, v katerem zaznamo vdih, nato pa ta občutek z vsakim dihom širimo v celo telo in nekoliko zunaj telesa. Ta različica dihanja nas osvobaja telesne in mentalne stagnacije in globinsko sprošča.
5. Dihanje spiritualizacije – izenačevanje notranje energije z zunanjo in zavestni občutek vključenosti v univerzalno energijsko polje
Dihamo enako kot v osnovnem dihalnem načinu točke 4, vendar pa ob vdihu dovolimo, da v glasilkah nastane zvok HI, ob izdihu pa zvok FU. Tradicionalno se glas HI nanaša na duha, pa tudi ogenj in sonce, zvok FU pa na veter.
Tudi pri tem načinu dihanja lahko za popolno izkušnjo integriranosti v univerzalno energijsko polje uporabimo dihanje iz druge različice točke 4, ki jo seveda izvajamo z glasovoma HI in FU, s tem da se pri širjenju zavestnosti ne zaustavimo nekoliko zunaj telesa, ampak občutka zavestnega širjenja ob vdihih ne omejujemo.
inspiracije