Naša hrana ni samo tisto, kar pojemo, ampak so tudi misli, s katerimi se na neki način hranimo. Posledično ustvarjamo svojo resničnost. In če razumemo, da imata vsaka misel in čustvo določeno vibracijo, lahko postanemo pozorni na to, kaj mislimo in kako kaj doživljamo. Na neki način postanemo bolj čuječni in prisotni v doživljanju svojega notranjega sveta.
Ker pa smo velikokrat preveč osredotočeni na zunanji svet in zunanji odziv, sčasoma lahko izgubimo stik s seboj. K sreči lahko s prakso čuječnosti in meditacije povrnemo to notranjo svobodo. Torej postanemo mojstri svojih misli in čustev. To pa je vrlina/veščina prave duhovne modrosti.
Marsikdo potem pravi, da je težko nadzorovati svoje misli in čustva. Morda, a z redno prakso, ki morda traja več let ali vse življenje, je mogoče. In zakaj bi to počeli, je navadno drugo vprašanje.
Ker si želimo izkusiti zmožnost trajnega pozitivnega in ustvarjalnega mišljenja. In to pomeni pozitivno doživljanje zunanjega sveta.
Le preverite, kako vpliva dolgotrajni stres na vaše počutje. Težke misli so kot kamni, ki jih ljudje nosijo na plečih, telo postane utrujeno, pasivno in nezmožno delovanja. Sam strah oz. strašne misli lahko osebo priklenejo z navideznimi verigami in jo na neki način paralizirajo. Odhajajo v občutke nemoči, žrtve, sramu in krivde. In to so stanja in občutki, ki ne širijo energije. Tako zagotovo vidijo svet v negativni luči.
”Živiš lahko na dva načina. Lahko se pretvarjaš, kot da nič ni čudežno. Lahko pa imaš vse za čudež.” Albert Einstein
A duhovno prebujeni ljudje vidijo svet drugače. V vsaki situaciji vidijo priložnost za osebno in duhovno rast. Natančno izbirajo misli, ki jih bodo sprejeli za svoje. Razumejo moč misli in se naučijo, kako z njimi zavestno in odgovorno ravnati. Zavedajo se, da se misli lahko materializirajo, torej da sami kreiramo realnost svojega življenja. Seveda razumemo, da ne moremo dejansko vplivati na zunanje okoliščine, vplivamo lahko le na lastno dojemanje in delovanje. Z večjo duhovno prebujenostjo pa imamo še večjo moč realizacije, zato je izredno pomembno, da se ne ujamemo v past destruktivnih misli. Zato so zelo pomembni samoopazovanje, samoanaliza, spuščanje stvari, o(d)puščanje stvari in situacij iz našega življenja.
Treba je vedeti, da nihče nima samo pozitivnih misli in čustev, in to je normalno. Niti ne pravim, da zanikamo neprijetne misli ali čustva. Le dobro si jih oglejmo, saj so tam velikokrat vzroki za karmične situacije, nenehno ponavljanje istih vzorcev in situacij. Preverimo sporočilo, ki nam ga nosijo. Nato se osredotočimo na izbor misli, ki jih želimo negovati.
Treba je sprejeti sebe v celoti, vse dobro, slabo, prijetno in neprijetno. To zahteva pogum in je ena najpomembnejših prelomnic v duhovnem razvoju. Ne bežimo torej stran od tega, ne zatiskajmo si oči.
Naredimo to z umirjenega mesta, s točke notranjega miru. Postanimo priče svojega življenja, opazovalci in kreatorji. Postanimo praktikanti meditacije. Tako se lahko dokončno prepustimo življenjskemu toku, ki nam prinaša globinsko sprostitev. Vodi nas t. i. višji jaz, neobremenjen s preteklostjo in prihodnostjo. Ostaja tukaj in zdaj, nenavezan na situacije. Tako razrešujemo tudi svojo karmo. In seveda nas življenje lahko različno zaznamuje, nam nalaga različne karmične preizkušnje, a ko sprejmemo te situacije in razumemo, da nad nekaterimi stvarmi nimamo moči, razumemo, da se tu skriva naša resnična duhovna moč.
Načinov ali tehnik meditacij je veliko. Pravzaprav lahko govorimo o meditativnem stanju, ko smo v stanju meditacije ves čas. Da pridemo do tega stanja, sta potrebna čas in pravilen pristop. Patanjali je zapisal 8-stopenjsko pot, ki meditanta pripelje do točke, ko je ves čas v stiku z višjim jazom. Torej razumeti je treba, da je treba očistiti vse naše koshe – plasti, da je lahko naš um v resnici v meditaciji. In zato so tako pomembni redno gibanje, zdrava prehrana, zmožnost osredotočenja, samoanaliza, etično in moralno delovanje do okolice in sebe, redno izvajanje pranajame, uravnovešanje energetskih centrov. Če ni uravnoteženosti, se namreč tudi um ne zmore umiriti. In ne zamenjujmo meditacije s spanjem. Dvigniti je treba torej našo kundalini energijo.
A če se vrnem prav k meditacijskim tehnikam. Meditiramo lahko s pomočjo manter, gibanja, z zunanjim objektom, mudrami, dihalnimi tehnikami, lahko se celo osredotočimo na določeno področje v našem življenju.
Dejstvo pa je, da je meditacija v skupini močnejša, saj osebe dosežejo stopnjo, na kateri je zavest najvišje razvitega meditanta.
Kako torej zaznavate svoj svet? Vidite vse kot čudež ali življenje teče naprej brez posebne vrednosti? Kolikokrat se zahvalite za vse, kar vam življenje daje?
Zaprite oči.
Položite dlani na srce.
Sklonite glavo in poglejte v srce.
Naštejte blagoslove, ki jih imate.
Preverite svojo energijo.
Se je svet spremenil okoli vas ali le vaš pogled?
inspiracije