Draga ženska, kdaj boš na vrsti ti?
Veš tisti občutek, ko te kličejo z vseh strani?
Ko si hkrati mama, partnerka, prijateljica, sodelavka, poslušalka, svetovalka, pa še gospodinja in voznica? Ko ima tvoj urnik vedno prostor za druge, zate pa nikoli ni pravega trenutka?
Ja… to. O tem danes pišem.
Pišem tebi, draga ženska, ki znaš skrbeti za vse — razen zase.
Ki nosiš nasmešek, čeprav si v sebi utrujena.
Ki znaš poslušati, a si sebe že dolgo nisi vprašala: Kako pa sem jaz?
Samosabotaža ni vedno očitna
Večina žensk si predstavlja samosabotažo kot nekaj velikega, dramatičnega. A resnica je, da jo pogosto živimo prav v tihih trenutkih:
Ko rečeš “bom drugič”, pa to »drugič« nikoli ne pride.
Ko si želiš pol ure zase, pa te občutek krivde prepriča, da boš raje pospravila, skuhala, rešila še nekaj za druge.
Ko pomisliš na svoje želje, pa jih potisneš na stranski tir, ker so druge stvari bolj pomembne.
Samosabotaža je lahko tudi to, da si ne vzameš časa zase. Da se prepričuješ, da nimaš časa, da boš imela “enkrat”, ko bo manj kaosa, ko bodo otroci večji, ko bo služba bolj umirjena, ko… Ampak življenje ne čaka. In »enkrat« je preveč dragoceno, da bi ga odlagale.
Zakaj si tega ne dovoliš?
Velikokrat slišim:
“Saj nimam časa.”
“Ni pravi trenutek.”
“Se bom, ko bo vse drugo urejeno.”
Ampak, draga moja, kdaj boš TI postala pomembna?
Kdo bo poskrbel zate, če ne ti?
Tvoja moč, tvoja lepota in tvoje sanje ne čakajo, da se svet umiri. One čakajo nate.
Čas zase ni razkošje. Je nuja.
Ni egoizem, če si vzameš popoldan za knjigo, za sprehod, za počitek, za kavico v miru. Ni sebično, če rečeš “ne”, kadar te telo in duša prosita za pavzo. In ni konec sveta, če kdaj pustiš, da stvari ostanejo nedokončane.
Samosabotažo lahko premagaš tako, da začneš majhno:
10 minut v tišini.
Ena pesem, ki jo poslušaš samo zase.
Nekaj globokih vdihov na balkonu.
Pogovor s sabo v ogledalu: “Kako si, draga?”
To niso male stvari. To so tvoji temelji.
Sporočilo zate
Draga ženska, vem, da si močna. Vem, da zmoreš več, kot si misliš. A moč ni samo v tem, da zdržiš.
Moč je tudi v tem, da si priznaš, da si utrujena.
Moč je, da si rečeš: “Danes sem jaz na vrsti.”
In moč je v tem, da začneš poslušati svoje srce, svoje telo, svojo dušo.
Če si že dolgo nisi vzela časa zase — to ni tvoj neuspeh. To je znak, da je čas, da se vrneš k sebi.
Ne zato, ker moraš.
Ampak ker si zaslužiš.
Zaslužiš si mir.
Zaslužiš si nežnost.
Zaslužiš si svoj trenutek.
Zaslužiš si sebe.
In jaz verjamem vate.