Ah, ta stres, vodilni med razlogi, ki vplivajo na slabo počutje, 90 odstotkov vpliva na razvoj avtoimunskih bolezni in zmanjšanje kakovosti življenja.
”Najbolj razširjene so avtoimunska bolezen ščitnice, revmatoidni artritis, multipla skleroza, avtoimunski diabetes, celiakija, Chronova bolezen, psoriaza.”
In zakaj se tako zelo močno 'stresiramo'? Vzrokov je več, vendar so med najpogostejšimi: perfekcionizem, zadovoljevanje potreb drugih, vpliv družbe, nemogoča pričakovanja nadrejenih (primer v službi, ko izvajaš delo za več delovnih mest), občutek, da nisi dovolj dober, če ne delaš tisoč stvari. Vendar če na grobo razdelimo, gre v večini primerov za nezadovoljstvo, povezanim z delovnim mestom ter odnosi in zdravjem.
“Ne verjamem v neuspeh. Neuspeh ne obstaja, če ste uživali na poti.” Oprah Winfrey
S stresom so tako povezani neprijetni občutki, ki se ob pritiskih pojavljajo dlje časa. Lahko je to občutek strahu, ker človek ne ve, ali bo lahko plačal položnice in poskrbel za svojo družino. Tako izgubi občutek varnosti in je ves čas v stanju t. i. pripravljenosti. Tudi manjši izzivi so lahko zanj rdeči alarm, saj ga občutek strahu lahko tako zelo paralizira. Kaj se dogaja na telesnem nivoju? Človek diha plitko, površno, t. i. stresno dihanje. Telo otrpne in se zakrči, pripravljen je na beg ali boj. V tem primeru se lahko hitreje preda pred izzivi, se ne zmore z njimi soočiti. Gre v stanje tamasa, popolne utrujenosti, izčrpanosti, ko ne zmore narediti nič. Ta človek bo ležal, veliko spal in se bo 'vlekel kot megla'. Misli bodo težke in scenariji temačni. Težko bo videl svetlo luč na koncu predora. Lahko pa bo zavzel t. i. stanje boja in se bo ves čas prepiral, v vsem bo videl le slabo, da mu 'nagajajo', v najhujših primerih lahko pride do kriminalnih dejanj.
“Verjemite vase in v svoje sposobnosti.”
Občutek varnosti in stabilnosti, preskrbljenost s hrano in materialna varnost so povezani z delovanjem prvega energetskega centra, čakre mooladhara. Zelo pomembno je, da se soočimo ravno s temi močnimi čustvi in jih znamo uravnavnati, ko pridejo izzivi življenja. In na duhovni poti je prav ta del najbolj pomemben, saj od tam dvigujemo kundalini energijo v višje centre.
”Če se počutimo varno, kjerkoli smo in karkoli počnemo, bomo takoj vplivali na zmanjšanje vpliva stresa.“
Na hormonskem nivoju pa je prvi center povezan z delovanjem nadledvične žleze, ki izloča kortizol, t. i. stresni hormon. Njegova funkcija je povišanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja. Ta pripravi telo na akcijo, da se odzove stresni situaciji primerno. Sprošča se tudi adrenalin, ki omogoča boljše fizične in umske sposobnosti – hitro razmišljanje, bolj izostren vid in sluh, močnejši udarec, hitrejše gibanje, povečan srčni utrip. Kar je dobro, če smo v situaciji, v kateri smo življenjsko ogroženi. Vendar v večini primerov nismo življenjsko ogroženi, le doživljanje je podobno.
Če po stresni fazi sledi faza sprostitve, to za telo ne pomeni nobene težave. Če pa je stresa preveč in je kortizol nenehno povišan, občutimo težavo. Nastopi faza, ko so nadledvične žleze preobremenjene zaradi stalno povečane proizvodnje kortizola, brez faz počitka in regeneracije. Kortizol je povišan zvečer, ko se ne moremo umiriti, zjutraj pa je nizek – moralo bi biti ravno nasprotno. Tako imajo ljudje težave s spanjem, premlevajo in analizirajo ponoči, zjutraj pa se zbudijo izžeti kot cunje.
”Iz spalnice odstranite vse elektronske naprave, zlasti televizor. Odstranite ogledala in zatemnite prostor. Posteljnina naj bo sveža in prostor prezračen. Uporabite hidrolat sivke, ki dodatno pomirja. Pred spanjem spijte čaj melise ali kamilic. Pred spanjem naštejte, za kaj vse ste hvaležni.”
Pri povišanem kortizolu pridobivamo težo, saj ta ustavi metabolizem in porabo kalorij. Gre tudi za to, da po nenadnem dvigu krvnega sladkorja sledi padec, zato imamo željo po sladkem, uživanju ogljikovih hidratov, prenajedanju in hranjenju zvečer ali celo ponoči. Zaloge kalorij se kopiči okrog trebuha, kjer je tudi največ receptorjev za kortizol.
Potem lahko sledi izgorelost, kjer nadledvične žleze ne zmorejo več proizvajati dovolj kortizola in je ta nenehno nizek, kar občutimo kot kronično utrujenost in se telo ni zmožno regenerirati kljub počitku. Človek lahko potrebuje več mesecev, da pride k sebi. Sledijo lahko še različne težke bolezni.
Kako si lahko pomagamo pri premagovanju stresa:
– Prepoznavanje stresorjev; kateri so tisti dejavniki oz. vzroki, zaradi česar se znajdemo v občutenju stresa. Nekaterim se tako lahko morda celo izognemo. Ali pa poskusimo najti način, kako se lahko bolje odzovemo na določene situacije.
– Prepoznavanje vzorcev; te smo morda prejeli v otroštvu in zaradi določenih energetskih, čustvenih 'blokad' reagiramo hitreje, močneje tudi zdaj.
– Prepoznavanje čustev; soočite se s čustvi, ki jih doživljate, in ne bežite od njih.
– Zaupajte vase in v življenje ali višje dobro.
– Poskrbite za zdravo prehrano in veliko gibanja v naravi.
– Izberite okolje, ki je bolj mirno in čisto, ter uporabljajte naravne izdelke (ekološko pridelane).
– Smeh je pol zdravja.
3 tehnike, ki pozitivno vplivajo na zmanjšanje stresa:
MEDITACIJA; ta pozitivno vpliva na stimulacijo prefrontalnega korteksa, ki nam daje vpogled v celotno situacijo, da dobimo širšo sliko. V stanju panike je namreč aktiven plazilski del možganov oz. amigdala, zaradi česar reagiramo čustveno, večinoma nepremišljeno iz nezavednih vzorcev.
Meditiranje je povsem preprosto in dostopno vsem. Sedimo s pokončno hrbtenico in zapremo oči. Usmerimo pozornost na dihanje. Ko je vdih, v mislih rečemo vdih. Ko je izdih, v mislih rečemo izdih. To ponavljamo nekaj minut, če je možno, 20 minut. Počasi se bo naš um umiril in prenehali boste izgovarjati. To pride spontano in čez čas. Tudi naš um potrebuje nekaj časa, da se umiri.
Tehnik meditacij je seveda več. Morda na tem mestu predlagam še meditacijo s pomočjo besede ali t. i. mantre. V mislih ves čas izgovarjamo mantro AUM (ki nas dvigne na višjo vibracijo, 432 Hz, ki je srčna vibracija), ali pa izberete besedo, kot je LJUBEZEN, MIR, SREČA.
”Meditacija je most med umom in telesom.”
DIHANJE; globoko in pravilno dihanje s trebušno prepono izboljšuje psihofizično počutje. Zmanjšuje vpliv stresnega hormona in pomaga pri razstrupljanju telesa. Velikokrat pravijo: Najprej globoko zadihaj in nato spregovori. To v resnici pomaga, saj vplivamo na stabilno umsko in čustveno delovanje.
Sedimo z ravno hrbtenico. Roki položimo na področje trebuha. Z vdihom napolnimo trebuh, kot da smo napihnili balon. Z izdihom trebuh praznimo in se popek približa hrbtenici. Naj bo vdih dolg 4 sekunde in izdih 4 sekunde. Sčasoma izdih podaljšujte in naj traja 8 sekund. S podaljšanim izdihom dodatno vplivamo na občutenje sproščenosti. Vajo lahko izvajate tudi leže, recimo pred spanjem.
”Pravilne tehnike dihanja so učinkovitejše od tablet proti bolečinam.”
GIBANJE; seveda najbolj priporočam jogo, saj gre za tradicionalne tehnike, ki so jih izpopolnjevali modreci in vplivajo na uravnoteženost uma, duha in telesa. Včasih je dovolj že, da razmigate vse sklepe, da se prana razširi po celem telesu, ali pa izvajate pozdrav soncu. Gre za sklop 12 asan, ki pozitivno vplivajo na delovanje vseh žlez, izboljšajo imunski sistem ter v življenje vnašajo osredotočenost in umirjenost.
Lahko se odločite za čuječno hojo, ples, torej gibanje, ki je do telesa nežno in prijazno.
Gibanje vpliva na delovanje serotonina, t. i. hormona sreče, ter spodbuja delovanje možganov, izboljšanje spomina, vitalnost notranjih organov, zdravje mišic, sklepov in kosti. S pomočjo endorfinov pa bomo objeti z občutkom radosti.
”Imejte se radi in pravočasno stresite stres. V življenje sprejmite radost, ljubezen in umirjenost.”
inspiracije