Povezava med stresom in boleznijo je bila pred nekaj desetletji nesmiselna domneva. A ne za harvardskega kardiologa dr. Herberta Bensona, ki je želel ugotoviti, kakšna je povezava med (zlo)glasnim stresom in visokim krvnim tlakom. Njegovo raziskovalno delo se je osrediščilo v strokovnem delu, ki ga objavil leta 1975 in nosi naslov The Relaxation Response (Sprostitveni odziv).
Boj ali beg
V njem je obelodanil svoje odkritje protiuteži odziva boj ali beg: “Enako kot ima telo naravni mehanizem preživetja, ki nam pomaga zbežati pred nevarnostjo, lahko v telesu povzročimo tudi fiziološko stanje spokojnosti, ki mu omogoča, da odpravi škodo, ki mu jo je povzročil odziv boj ali beg.”
A tukaj se najzanimivejše šele začne. Skozi stoletja smo ženske preizkušnje vsakdana reševale skupaj. Kot pleme, ki je delilo med seboj vse lepo in slabo, najsibo ob delu na polju, v kuhinji ob pripravi obrokov, ob večerih, ko je bilo vse delo opravljeno. Pogovarjale smo se.
Danes pa, ko ženska malodane ne zmore skozi dan, ne da bi že zjutraj pripravila seznama nujnih dnevnih obveznosti, danes, ko je njeno notranje vodilo običajno, da preprosto mora narediti vse, in to sama, se na življenjske preizkušnje odzivamo tako kot moški. Le da si ne privoščimo 'privilegija' bega, temveč nam ostane le – boj. Ta pa skozi čas terja hud davek.
Pogovor zdravi
V nas, ženskah, je biološka potreba po govorjenju, po tem, da izrazimo svoje občutke, jih delimo. Izražamo, doživljamo sočutje. Če se vse življenje 'le' borimo, ne da bi se vmes ustavile in načrtno z dnevnega seznama brisale vse, kar nam povzroča škodo, zbolimo.
Medicina zadnjih deset let opozarja, da prav zaradi tega ženske vse pogosteje umirajo zaradi posledic srčno-žilnih obolenj. Ustavimo se, drage ženske. Naše telo je sicer sposobno velikih naporov, a privoščimo mu tudi to fiziološko stanje spokojnosti, o katerem je že pred 40 leti govoril dr. Benson. To je naša pravica in ne nazadnje naša dolžnost.
inspiracije