Stik s seboj, samozavedanje oz. angl. Self-awareness, že kakor ime samo pove, pomeni zavedanje lastnih misli, čustev, telesnih senzacij in nenazadnje tudi intuicije; pomeni dovoliti si slišati svoje misli (brez obsojanja), občutiti svoja čustva (tudi tista manj prijetna) in telesne senzacije ter to tudi sprejeti. Stik s seboj pa ne pomeni samo zavedati se tega, temveč tudi upoštevati to, ter delovati v skladu s tem.
Telo nam lahko s svojimi senzacijami sporoča marsikaj: da se je potrebno ustaviti ali si vzeti čas za počitek, do kje so naše meje fizične sposobnosti. Tudi naša čustva so v bistvu telesna stanja, ki nam dajo vedeti, kako se npr. počutimo v določenem trenutku ali celo ob določeni osebi. Npr. tudi ljubezen je en “miks” čustev in prijetnih telesnih senzacij, ki nastanejo kot posledica čustvenega navezovanja na drugo osebo. In nenazadnje so tukaj še naše misli, ki vse te zaznave tudi ozavestijo (ni nujno, da vedno takoj, v trenutku dogajanja) in s pomočjo katerih lahko to tudi ubesedimo.
Kako torej delovati, ko vas obidejo določene telesne senzacije, jih upoštevati ali zatreti?
Vsekakor jih je dobro upoštevati, saj bi zanje lahko rekli, da so prvinske, da so nekako vrojene v nas in se velikokrat izkažejo za pravilne. Npr. se vam je že zgodilo, da ste kdaj ob določeni osebi začutili nelagodje? Ob tem pa si rekli: “ah, saj ni nič, zagotovo se motim?” Kasneje pa se je izkazalo, da s to osebo morda nista kompatibilna in je vaš občutek bil resničen.
Kaj pa intuicija?
Tudi pri intuiciji gre za (telesni) občutek, ki ga včasih z besedami ne (z)moremo pojasniti. V angleško govorečih deželah uporabljajo dva izraza: “gut feeling,” pri katerem gre za intuitiven občutek v drobovju, ki nas ponavadi na nekaj opozori, in “knowing in the heart,” pri katerem gre za občutek v srcu, za katerega vemo, da nam prinese nekaj dobrega ali pa, da je določena situacija dobra za nas.