Žalost, žalovanje, melanholija, strto srce.. zagotovo ena izmed bolj neprijetnih izkušenj v našem življenju. Je pa to neizogibno. Velikokrat si želimo izogniti občutenju žalosti, na tisoč in en način. A, ujeta žalost močno prizadene pljuča, srce in sčasoma celo telo. Saj ste že slišali, da se lahko umre od strtega srca. Pomembno je, da se podpremo pri žalovanju. Smo pri tem sočutni, ljubeči in nežni, ko gremo skozi ta proces.
Nekaj smernic za podporo pri žalovanju:
- POGOVOR, pa naj gre za pogovor s terapevtom, coachem, prijateljem, ah včasih celo najbolj iskreno prisluhne neznanec. Dovolimo si govoriti o žalosti in jo tudi občutiti. Dobra praksa pa je tudi pisanje dnevnika, poezije ali katerakoli druga oblika ustvarjalnosti. Včasih povemo več na tak način. Tisti, ki smo bolj kinestetični pa je za to dobro gibanje, objem, raztezanje, miofascialno sproščanje in meni osebno je zelo pomagala Bownova terapija.
- AKUPRESURA, poznamo številne akupresurne točke, ki nas podprejo pri žalovanju in strtem srcu. V današnjem posnetku pa vam pokaže, Buddha triangle, kjer gre za tri akupresurne točke, ki jih lahko masiramo v tem trikotniku. Z akupresuro podpremo naše organe, energijo in harmoniziramo čustva. V tem primeru žalost.
- ČAS ZASE; in s tem tudi žalovanje, saj grem skozi različne faze. Navadno jih opisujemo kot zanikanje, jeze, pogajanja, globoke žalosti in sprejemanja. Pa naj gre za smrt osebe ali pa na primer razhod z ljubljeno osebo. To marsikdo sprejema kot smrt. Pomembno je vedeti, da je žalovanje osebno, zato si ne dajmo dodatnega pritiska, kako hitro bi morali prenehati žalovati. Skušajmo le opazovati, da se dogaja proces in si dovolimo upanju, da ponovno posije v naš dan. Tudi če je le na začetku nekaj minut na dan. Pomaga, da se negujemo, na primer praksa samomasaže s toplim oljem Abhyanga, praksa vizualizacije, afirmacij, branje knjig, sprehod v naravi..no, nekaj kar nas neguje in objema.
- GIBANJE, PREHRANA, gibanje sprosti Qi energijo in porazdeli prano po celem telesu. Sprosti šok, napetost, blokade in zakrčenost. Verjetno nam bo v različnih fazah pomagala različna praksa. V fazi jeze lahko posežemo po bolj dinamičnih vajah, pri fazah žalosti pa pride prav acuyin joga, yin joga, myoyin joga. S prakso harmoniziramo živčni sistem, dvigujemo nivo seratonina in povabimo prijetne občutke v naše življenje. Negujmo se s hranilno, toplo hrano, saj bomo tako vplivali tudi na naš imunski sistem in občutek varnosti. Smrt, izguba, razhod vsekakor vpliva tudi na občutke strahu in zamaje naš notranji mir. Tople juhe, čaji, zelišča nas bodo podprla in ogrela od znotraj. Po ajurvedi pravijo, da je najbolje, da vključimo vseh 6 okusov.Če govorimo o jesenskem obdobju, ko je dobro podpreti element kovine ( pljuča in debelo črevo ), saj ju najbolj neuravnoteži žalost, pa je pomembno, da jemo sezonsko, lokalno hrano.
- DIHANJE; dihalne vaje podprejo pljuča in sproščajo napetost. Lahko si tudi predstavljamo, kako z vsakim izdihom sprostimo žalost, bolečino, krč.. Potem pa z vsakim dihom napolnimo svoja pljuča z nežnostjo, ljubeznijo, hvaležnostjo.
- HATHA JOGA; izvajamo lahko različne asane, spet odvisno v kateri fazi smo. V fazi jeze, bi nekako najbolj svetovala zasuke, vaje za moč, zaklone. V fazi žalovanja pa predklone, raztezne asane in več meditativne prakse. Dodajamo seveda tudi pranajamo, po želji mudre in pa mantre. Vedno prisluhnite sebi, saj vas vaša notranja modrost pokliče k pravi praksi.
- HVALEŽNOST; saj vem, le kako vključiti hvaležnost v obdobje žalovanja? Hvaležnost, ker smo to osebo poznali. Ker je bila del našega življenja. Ker imamo sploh ta spomin. Ker smo zaradi te osebe, boljši človek. Ker smo to doživeli. No, to pa je nekaj za kar smo lahko hvaležni. Za kaj in koga se lahko v tem trenutku zahvališ?
Pomnjenje
Z lepoto današnjega dne nas povezuje daljnogled spomina.
Ko se spomnimo čudovitih stvari..takrat pomnimo in ljubimo življenje.
Pomnjenje je več kot navadno spominjanje. Je počastitev in zahvala za dar življenja.
Upam, da vam pridejo te smernice prav. In spomnite se, niste sami. Čas bo verjetno vsaj malo zmanjšal bolečine, nikoli pa zmanjšal ljubezni v srcu. V srcu pa se vedno srečamo. In tudi za to smo lahko hvaležni.