Stres, strah in druga čustva nas kot kompas vedno usmerjajo k boljšemu delovanju in optimalnemu razumevanju sebe, življenja in drugih. Ali je rdeča lučka, ki se prižge, ko nam zmanjkuje goriva, dobra ali slaba? Dobra, seveda, saj nam sporoča, da avto nekaj potrebuje.
Neprijetni občutki nam pomagajo razumeti, kje smo in kdo smo; pomagajo nam dojeti, kaj delamo narobe, nikdar pa jih ne smemo ignorirati ali celo zatirati.
Na spremembe razpoloženja je treba reagirati enako prisebno kot na spremembe letnih časov
Ko začutim, da telo potrebuje hrano, srce pa mir ali radost, poiščem smiseln način za zadovoljitev teh potreb. Dokler nisem poznal vsaj osnov tega znanja, sem lastno nezadovoljstvo projiciral na druge in od njih pričakoval ali celo zahteval, da bodo oni skrbeli za moje potrebe, s čimer sem grenil življenje tako sebi kot drugim. Vsak je odgovoren za svoje lastno počutje; nihče drug ni dolžan skrbeti za našo dobrobit; ta privilegij imajo le majhni otroci.
Beg pred svojimi težavami je tekma, v kateri nikoli ne zmagaš
Beg pred svojimi težavami je tekma, v kateri nikoli ne zmagaš, kar krasno prikaže film Neskončni dan. Dokler se ne naučiš tega, kar te življenje uči, se ti lekcija ponavlja, podobno kot v šoli. Nauk je enak, profesor pa je nekdo drug. Nič ne odide, dokler nas ne nauči, kar moramo vedeti ali spremeniti. Lahko bežiš, ne moreš pa se skriti.
Sprotno reševanje vseh naših izzivov in primerna skrb za vse nas nagradita z mirno vestjo, ki nam je ne prinesejo nobeni zunanji dosežki, mirna vest pa ni poceni; od nas zahteva doslednost in nenehen trud ter odpovedovanje. Pogosto mislimo, da sreča pride, ko se poročimo, zaposlimo, upokojimo … Presenečeni ugotovimo, da ni tako. Poroka te sama po sebi ne naredi srečnega; poroka te naredi poročenega. Sreča ni stanje; sreča je proces. S svojim delovanjem si nenehno krojimo življenje, kakšno pa to bo, je odvisno od naših želja, motivov in delovanja. Prihodnost je le nadaljevanje sedanjosti.
Če človek ni zdrav in spočit, vse drugo obilje nima prave vrednosti
Kronična utrujenost danes muči številne, z upoštevanjem celostnih priporočil za zdravje pa je mogoče kmalu ponovno priti do navdiha in svežine. Nič ne more nadomestiti spanca med 22. in 2. uro, saj se naš živčni sistem daleč najkakovostneje spočije samo v tem času. Kdor dlje časa krši ta zakon, se ne more izogniti stresu in depresiji. Rana ura, zlata ura je načelo, ki ga poznajo številni najuspešnejši na vseh področjih. Nenavadna podobnost v njihovih življenjih so jasni cilji in zgodnje vstajanje. Odkar hodim zgodaj spat in se zbujam zelo zgodaj, sem deležen bistveno več energije in miru. Celo telo deluje veliko mlajše kot prej. V urah do polnoči se naše telo in um spočijeta dvojno. Zanimivo je, da naš dolgoročni spomin zvečer ne deluje niti približno tako dobro kot zjutraj, zato se je daleč učinkoviteje učiti zjutraj kot pa zvečer.
Vse, čemur se tako ali drugače izpostavljamo, vpliva na naše misli, občutke in želje
Že če nekdo samo omeni okusno sladko jagodno torto, so naša usta kmalu polna sline. Kaj šele, če torto vidimo in začutimo pred seboj. Podobno se tudi, ko poslušamo, beremo ali zgolj razmišljamo o težavah, stresu ali strahu, v naše telo sproščata adrenalin in kortizol, stresni hormon, ki pušča velike sledi na našem zdravju, počutju in videzu, zaradi česar se precej hitreje staramo. V medijih navadno prevladujejo negativne novice, ki v ljudeh mehkega srca pogosto vzbujajo strah in občutek nemoči, ko vidijo, koliko neprijetnih reči se dogaja po svetu, posledično postanejo obupani in nedejavni, kar najbolj ustreza trgovcem in kapitalu, saj tako dobijo nove potrte potrošnike, ki imajo v takem stanju neskončne potrebe.
Dobro je vedeti, s čim imaš opravka, nima pa se smisla preveč obremenjevati in dan za dnem poslušati o rečeh, na katere ne moreš bistveno vplivati
Raje kot novice in kroniko preberem kako navdihujočo zgodbo, zapojem ob kitari ali pa za nekaj minut zaprem oči. Odkar ne posvečam toliko pozornosti stvarem in dogodkom, na katere nimam vpliva, zavedam pa se, da so del življenja, mi ostaja veliko več časa in energije za hobije, počitek, družino, prijatelje in opravljanje dolžnosti, ki so resnično pomembne. Namesto kritiziranja drugih in pritoževanja nad slabo usodo ter drugimi raje skušam narediti vse, kar je v mojih močeh, da tako sebi kot drugim pomagam živeti bolje.
Mnogi so tesnobni, ker v revijah in spletu opazujejo navidezno popolna telesa, s katerimi se radi primerjamo, kar v nas vzbuja obup in tesnobo. Nikar si ne delajte tega. Ne skušajte tekmovati z lačnimi fotomodeli: številne slike so računalniško obdelane, ta dekleta pa zaradi obsedenosti s telesom zelo pogosto bolehajo zaradi motenj hranjenja in psihičnih bolezni. Si želite tega? Čudoviti ste takšni, kot ste. Lepota privlači le oko, dosežki privlačijo um, značaj pa osvoji srce. Telesa imamo, kakršna imamo; nenehno se spreminjajo, za lep videz pa poskrbimo z zdravo prehrano, gibanjem in pozitivno miselnostjo.
Zavračanje lastne usode je vzrok za nepotrebno trpljenje
Nekateri verjamejo, da ni nič odvisno od nas, da smo povsem nemočni, drugi pa, da je vse odvisno od nas. Oboji se motijo, saj je resnica nekje vmes: vsak od nas ima bistveno moč vplivati na svet okrog nas, na določene reči pa res nimamo vpliva. Znani glasbenik je zapisal: naša višina je naša usoda, naša teža pa je naša svobodna volja.
Zavračanje lastne usode je pogosto vzrok za nepotrebno trpljenje: razumeti je treba, da določenih reči ne moremo spremeniti, s svojim delovanjem pa nenehno oblikujemo svojo prihodnost.
Ko sprejmeš to, česar ne moreš spremeniti, in se jasno osredotočiš na to, kar lahko spremeniš, najdeš vse več energije, časa in prave svobode.
Skrbi so čista potrata časa. Fokus na to, česar ne moreš spremeniti, te izmuči, fokus na vse, kar lahko spremeniš, pa te opolnomoči in osvobodi. Želimo imeti v življenju rešitve ali izgovore? V čem pa smo boljši? Pesimist povsod vidi ovire, optimist pa priložnosti. Pomembno je le to, na kaj se osredotočiš.
Od nekoga, ki ne razume sebe, ne moremo pričakovati, da bo razumel druge, zato je bistveno, da se sprejmemo in spoznamo vse, kar nas krepi, ter se držimo tega. Dobro samozavedanje je ključ do miru in sreče. Različni smo si. Kar je recimo hrana za enega, je lahko strup za drugega. Zelo pomembno je jesti hrano, ki nam ustreza. Poseben čar hrani da, če je pripravljena z ljubeznijo, v miru. Preverite.
Pogosto slišimo, kako draga in škropljena je hrana v trgovinah. To so dobro znana dejstva. No, zakaj ne bi raje, namesto da se pritožujemo, združili prijetno s koristnim in obdelali košček zemlje, pridelali zdravo rastlinsko hrano, ki skoraj nič ne stane, in se ob tem še lepo razmigali ter nadihali? Zemlja vedno da več, kot damo mi njej, danes pa smo kar pozabili na ta krasni vir bogastva. Narava nas tudi zdravi in pomirja ter uči doslednosti in potrpljenja.
Emocij se ne smemo skušati znebiti, saj je to nesmiselno in nemogoče. Kako pa torej ravnati z njimi? Čustva so naš kompas in barve življenja. Emocije je treba rafinirati in transformirati: jezo v inspiracijo in toleranco, strah v ljubezen. V veliko pomoč sta nam dobra družba in znanje, modrost. Brez tega ne gre.
inspiracije