Poznate tisto nenehno čebljanje v glavi, tisti glas, ki je vedno pameten, kako bi bilo bolje narediti stvar drugače, kot ste jo naredili, glas, ki vas razžira, zakaj niste uspešnejši ali pomembnejši? Tisti glas, ki vam ne pusti, da bi uživali v resnični tišini in spokojnosti, in še kar naprej lajna svoje?
In zaradi tega trušča in želje po miru se začnemo (no, vsaj jaz) spraševati, kako za vraga doseči mir in utišati um.
Kako torej utišati um in doseči mir?
Pravzaprav je prav smešno, da pogovor z osebo lahko kadarkoli ustavimo s tem, da se preprosto nehamo pogovarjati, ko nam ni več do pogovora ali ko si zaželimo tišine. Vendar kako ustaviti notranji dialog, ki se nenehno odvija v naših glavah? Kako utišati um, da bi slišali sebe in dosegli tisti neopisljivi mir?
Zunanji in notranji dialog sta enaka
Gangaji pravi, da notranji dialog ustavimo popolnoma enako kot zunanjega. Zunanji in notranji dialog sta enaka. Naše deljenje na notranje in zunanje je iluzija, izmišljena dvojnost in hkrati največja segmentacija, ki jo kot človeška bitja lahko naredimo. Je le lažna ločenost. Kar je zunanje, je notranje, in kar je notranje, je zunanje.
Naše deljenje na notranje in zunanje je iluzija, izmišljena dvojnost in hkrati največja segmentacija, ki jo kot človeška bitja lahko naredimo.
Ustavi se, bodi miren/-na brez truda
Torej, ko se v tvojih mislih začne pogovor, se preprosto ustavi. In ko ti ta misel reče, da ne more nehati, se ustavi ponovno.
Ne ustavi se nasilno, tako da se prisiliš, da nehaš misliti, in se zaradi tega še bolj obremenjuješ ali zapreš vase. Ne, le ustavi se in spoznaj, da ti nisi ta misel, nisi ta pogovor, nisi svoj um. Svoj um lahko opazuješ, svoje misli lahko opazuješ, zato nisi nič od tega in se ti ni treba zapletati v nadaljnjo diskusijo. Si miren/-na, opazuješ brez truda. Umakneš se v tišino.
To je popolnoma enako, kot da bi k tebi pristopila oseba, ki bi ti rekla: "Žal mi je, ne morem si pomagati, želim se pogovarjati s teboj!" Kaj narediš, če si ne želiš pogovora? Zatečeš se k umiku v tišini in oseba se ne more pogovarjati s teboj.
Tudi Gangaji pravi, da ima um, ki je lahko aktiven kot um kogarkoli drugega. Pravi: "Nikoli si nisem predstavljala, da bi lahko ustavila um, dokler mi ni učitelj Sri H. W. L. Poonja (Papaji) povedal, da ga lahko."
Nikoli si ni predstavljala, da bi lahko ustavila um, dokler ji ni učitelj povedal, da ga lahko.
Mislila je, da ko se bo kaj takega zgodilo, se bodo morale poklopiti vse zvezde in poravnati vsi planeti, da se bo morala blaženost spustiti nanjo ali da bo šla skozi očiščenje … Da se bo zgodilo v nekem prihodnjem življenju ...
Pozabi na vse predstave in pričakovanja, to je le del pogovora!
Ampak rekel ji je: "Pozabi na vse to, na vse predstave in prepričanja, to je le del pogovora! Samo prenehaj takoj zdaj. Bodi mirna brez truda."
Ustavi se v tem trenutku. Točno tam, kjer si. Ustavi vsak trud, za katerega misliš, da je nujen za to, da dosežeš izpolnitev cilja, kar naj bi ti dalo resnico. Vse, kar je potrebno, je en trenutek, en trenutek, v katerem se resnično ustaviš.
Ta trenutek je iluzoren za številne ljudi. V trenutku, ko se ustaviš, se pojavi ogromen občutek strahu. Če se ustavim, resnično ustavim, bom izgubil/-a tla pod nogami, stik z resničnostjo – vse, kar sem čez čas pridobil/-a. Ampak to je tveganje. Slej ko prej bo vse izgubljeno. Celotno življenje bo izgubljeno.
To znanje ni ezoterično. Prepričana sem bila, da mi bo Papaji predal skrivnostno formulo. Ampak je rekel le: "Ustavi se." In to me je vrglo na tla. In tu sem našla izpolnitev, ki je nekaj, česar si nihče ne more predstavljati, ampak lahko le doživi."
Rekel mi je le: "Ustavi se." In to me je vrglo na tla. In tu sem našla izpolnitev, ki je nekaj, česar si nihče ne more predstavljati, ampak lahko le doživi.
Prisluhnite Gangaji in naj vam služi, tako kot je meni:
inspiracije