V prejšnjem članku, Je življenje brez stresa mogoče?, je bilo govora o tem, kako se ob stresu počutimo, kaj nam ta aktivira v telesu, in kaj se zgodi, če smo pod stresom ves čas. Sploh pa je bilo govora o tem, da stres ni nekaj, kar nas kaznuje od zunaj, temveč je to nekaj, kar sami sprožimo v nas, ko dovolimo, da nam pride do živega.
Ja, tako je. Za stres ni kriva sitna stranka, zahteven šef, gneča v prometu, ko se nam mudi, ni kriv dež, ko pa bi radi šli na morje … to so samo zunanji dejavniki, potencialni stresorji, ki so v našem življenju ves čas prisotni, ne moremo se jim izogibati v nedogled, saj živimo v družbi, kakršna je, in smo del nje. Vsak dan, več krat na dan, smo podvrženi stresorjem, ki nam, če seveda to dovolimo, dvignejo stresne hormone. V prejšnjem članku je bilo opisano, kaj vse dolgoročni stres povzroči v našem telesu, in res ni mačji kašelj.
Se sprašuješ, zakaj se vse viroze nalimajo nate? Zakaj te boli hrbet in imaš konstantne glavobole? Zakaj ti zmanjkuje sape in srce se nikakor ne umiri? Te zanima, zakaj se kilogrami samo še nabirajo in nabirajo in ne moreš urediti prebave na noben način?
Ja, vse to in skoraj vsaka stvar, s katero se bojuješ dandanes, ima v osnovi skupni imenovalec: stres. Stres čez čas v telesu povzroči toliko kroničnih težav, da niti ne pomislimo, da smo pristali v taki godlji tudi zaradi stresa. Ampak velikokrat se začne prav tu, pri stresnem odzivu telesa. Zakaj?
KJE ISKATI KRIVCA?
Še ena resnica, pripravljen? Znanstvene raziskave zadnjih let pravijo, da kronične težave, ki nam lahko leta grenijo življenje, so vedno in povsod rezultat življenjskega sloga! Ja, tako je, so posledica tega, kako živimo. Posledica tega, kakšno je naše okolje in kako se nanj odzivamo. Znanstveniki so to tezo v zadnjih letih potrdili s številnimi dokazi. V večini primerov niso geni tisti, ki so krivi za naše težave, temveč naše okolje vpliva na naše gene in seveda tudi na naše psiho-fizično stanje.
Če smo ves čas pod stresom in ne poskrbimo za splošno zdravje (gibanje, prehrana, počitek, čustvovanje!), ne moremo mimo zdravstvenih težav, kakršnih koli že (pri vsakemu odražajo drugače). Nekje se pač pozna, da ne skrbimo zase, kot bi morali. Naše telo ni načrtovano za vse te šoke, travme, konstanten stres, strupe iz okolja in toksine … ki jih sprejemamo iz okolja. Telo je v osnovi narejeno, da deluje v homeostazi, da je v ravnovesju večino časa. To stalno neupoštevanje sebe in svojih potreb, sploh primarnih, nas prej ali slej privede do kroničnih težav.
Glede gibanja in prehrane mogoče kdaj drugič, glede čustvovanja pa nekaj besed prav tukaj in sedaj.
ČUSTVA NAŠA DRAGOCENA
Vsako čustvo je dobro čustvo. Ni slabih čustev, je le paleta različnih čustev, ki so tu, da jih izkušamo. So pa določena čustva, ob katerih nam ni ravno najbolj prijetno in zaradi tega so prejela oznako "negativna čustva".
Čustva imajo tudi posebno vlogo v našem telesu. Ob vsakem čustvenem odzivu se v telesu zgodijo kemijski procesi. Dobesedno se v telesu sprostijo določene kemijske spojine, ki vplivajo na naše fizično telo. Že zaradi tega bi morali posvetiti več pozornosti našemu čustvovanju, da ne gremo v skrajnosti, na primer:
- da čustva potlačimo nekam globoko vase in ne dopustimo, da pridejo na plano (s tem si nakopljemo kopico težav v prihodnosti); ali
- da se za vsako malenkost burno odzovemo in nam poskoči tlak, srce ponori, stres gre v višave … in to premlevamo ure, dneve, mesece … tega ne spustimo iz objema naših misli in si ne dovolimo umiriti.
Čustva moramo izkusiti, seveda, spustiti na plano. Ko pridejo, jih predelati in jim dovoliti, da grejo dalje. In tu naredimo črto, konec zgodbe, brez zamer, maščevalnih misli, drame … tu je konec, zgodba se tu zaključi. Tako čustev niti ne potlačimo, niti ne vlečemo drame do onemoglosti. Kaj pa mi naredimo?
NASLENJI KORAK PRI NAŠI VAJI
Če še nisi, si prosim preberi začetek vaje iz prvih dveh člankov Je življenje brez stresa mogoče?. In seveda naredi vaji.
Če si to že zdavnaj opravil in si suvereno lahko potrdiš, da z odliko, nadaljujemo. Sedaj se zavedaš svojih čustev, veš, kako se običajno tvoje telo odziva na dejavnike iz okolja. In si postal bolj čuječ, znaš tudi usmeriti pozornost vase brez težav.
Naslednja točka ti bo dala več zagona, več zadovoljstva, saj boš naredil prvi korak, da postaneš pravi mojster samega sebe. Sedaj se boš naučil, kako se odzvati na stresorje, da ti ne bodo aktivirali mehanizma »boj ali beg«. Sedaj boš postal sam svoj šef!
Izberi si eno situacijo iz prejšnje vaje, ki ti je povzročila stresni odziv. Poskušaj jo podoživeti in opazuj, kaj se ti v telesu sproži. Nato pridi nazaj, spusti stres, saj se zavedaš, da si le vadil, ne? Dihaj nekaj trenutkov, globoko in počasi. Ko se zaveš, da si popolnoma umirjen, poskusi še enkrat, vendar sedaj boš imel navodila. Ponovno pomisli na stresni dogodek in ko začutiš, da se začneš odzivati:
- usmeri pozornost vase in začni globoko dihati;
- vso pozornost posveti dihanju; opazuj, kako gre zrak skozi nos vate in potuje vse do pljuč, do trebušne votline, se tam malo zaustavi ter nato potuješ z njim navzgor do pljuč in ven skozi nos;
- naredi nekaj takih dihov, bodi popolnoma pozoren na pot diha.
Kje je sedaj tvoja pozornost? Kako je s tvojim čustvenim odzivom na stresni dogodek? Je um umirjen in lahko jasno razmišljaš?
Seveda lahko… sedaj si zaustavil prvi odziv telesa, da bi stresni hormoni poleteli v višave. Sedaj imaš znanje, s katerim lahko upravljaš. Super, ne? Si opazil, kako si se hitro umiril? Kako se je tvoj odziv spremenil? Samo vadi, vadi, vadi … in v kratkem boš postal mojster odzivanja na okolje!
To je le kratka vaja, ki te bo ob rednem treningu pripeljala do tega, da boš lahko ob realni stresni situaciji samodejno ukrotil čustveni odziv, da ne bo sprožil takšnega stresnega odziva, ki bi ti dolgoročno škodoval. Ne rečem, da stresa ne boš nikoli več doživel ob takšni situaciji, vendar sčasoma ga bo lahko vse manj in manj. Z določenimi drugimi tehnikami se boš lahko začel odzivati na način, da stresa v takšni obliki ne bo več! Zanimivo, a ne?
V naslednji objavi boš lahko izkusil nadaljevanje te vaje in še nekaj zanimivih prijemov, ko se stresu nisi mogel v polnosti upreti in bi se rad vrnil v stanje homeostaze. Prijetno zoperstavljanje stresu ti želim!
Nadaljevanje sledi …