Stres je dandanes ena najpogostejših tem pogovora. Kar seveda sploh ni nič nenavadnega, saj nas v stresno stanje pahne marsikatera 'nedolžna' vsakdanja situacija. Se znajdemo v prometnem zastoju, avtobus zamuja, šef nam naloži še več dela, otroci nočejo pojesti kosila, dežnik se ne odpre sredi neurja, avto se nam pokvari na avtocesti … Vam je kaj od tega poznano? Verjetno nam marsikdaj kakšna taka situacija, na katero naletimo pri običajnem preživljanju dneva, malo 'skravžlja živčke'.
JA, TUDI TO JE STRES
Morda meniš, da ti takšni dogodki ne pridejo do živega in da ti ne povzročijo stresa. Ker so pač že tako vsakdanji in smo navajeni nanje, zato se ti zdi, da ne morejo pustiti posledic, da niso tako obremenilni, da bi te vodili v stresno stanje. Toda ali je to res? Če ne veš, ali ti vsakdanji neprijetni pripetljaji povzročijo stres, naj ti namignem nekaj občutkov, ki se pojavijo v telesu, ko naletimo na stresno situacijo.
Čutimo lahko:
- zmedenost, razdražljivost, nemir, jezo, bes, strah,
- imamo nejasne misli, 'meglo' v glavi,
- težko ubesedimo čustva in misli,
- imamo težave s spominom in koncentracijo,
- smo kar naenkrat zelo utrujeni in izčrpani, brez moči,
- vid se nam poslabša,
- imamo pritisk v glavi, loteva se nas slabost,
- imamo bolečine v trebuhu in prsnem košu …
To so le nekateri znaki, ki jasno pokažejo, da se je naše telo odzvalo na situacijo ali dogodek in da so se v telesu začeli procesi, ki vplivajo na naše psiho-fizično stanje. Vsaka situacija, ki sproži tovrstni odziv telesa, nam jasno pove, da se je povečala količina naših stresnih hormonov in da smo pod stresom.
Tudi 'vsakdanje' situacije, za katere meniš, da te le malo vržejo iz ravnovesja, ti povzročijo stres v telesu, če se nanje odzoveš.
NAM GRE VSAK DAN ZA PREŽIVETJE?
Stres je v resnici naravni odziv telesa, namenjen preživetju, ko se ob morebitni nevarnosti sproži obrambni mehanizem, imenovan boj ali beg. Tudi v živalskem svetu, če se na primer antilopi ne poveča količina stresnih hormonov, če se ne sproži mehanizem boja ali bega, ko opazi, da levinja preži nanjo, ne bo imela dovolj moči, da bi ji ubežala. Ko pride do situacije, ko se aktivira simpatični živčni sistem oz. sistem boja ali bega, se v telesu sprožijo avtonomni procesi, ki nam dajo supermoč, da lahko zbežimo ali se borimo.
Ste kdaj slišali za primere, ko so ljudje v nesrečah dobili neverjetno moč in dvignili avtomobil, pod katerim se je druga oseba znašla ujeta? Tako moč dobimo, ko smo v skrajnem stanju boja ali bega.
V telesu se v takem primeru aktivira oz. ugasne več dejavnosti z namenom, da gre vsa naša energija v tiste funkcije telesa, ki nam omogočajo preživetje:
- vsa kri gre v naše okončine in drugi deli telesa ne prejmejo dovolj kisika in hranil;
- prebavni sistem se upočasni, da telo ne porablja energije za presnovo;
- srce začne pospešeno biti;
- poviša se krvni tlak;
- hitreje dihamo;
- imunski sistem se začasno ugasne.
Ustavijo se vsi procesi v telesu, ki za svoje delovanje potrebujejo energijo z namenom, da imamo dovolj moči za soočenje z nevarnostjo. In to je enkraten mehanizem avtonomnega živčnega sistema, da nas varuje pred nevarnimi situacijami: da nas kdo ne požre, napade, da ubežimo naravni katastrofi, da rešimo človeka izpod avtomobila, da bežimo pred plazom, da se hitro spomnimo rešitve iz nevarne situacije …
To je supervarnostni sistem telesa! Vendar ali smo v življenjski nevarnosti, ko stojimo sredi prometnega zamaška, ko otrok ne poje kosila do konca, ko nas šef okrega zaradi neopravljenega dela …? Ali take vsakodnevne situacije res ogrožajo naše življenje, da bi se moral vključiti preživetveni obrambni mehanizem boj ali beg? Pomisli, kolikokrat na dan se ti v telesu ugasnejo glavne funkcije, da bi telo normalno delovalo? Kolikokrat se ti v enem dnevu popolnoma zaustavi delovanje imunskega sistema in si tarča vsega, čemur si izpostavljen?
PA DA VIDIMO …
Predlagam, da narediš naslednjo vajo. Vzemi si nekaj minut časa in pomisli na to, kako poteka tvoj običajni dan. Kaj vse narediš in kaj vse se zgodi od trenutka, ko zjutraj zazvoni budilka, pa do trenutka, ko zvečer zaspiš. Poskušaj podoživeti svoj tipični dan in na list papirja po alinejah zapiši vsak trenutek, situacijo, dogodek, ob katerem začutiš stres (torej vsako situacijo, ko začutiš čustveno-fizični odziv telesa). Vživi se v situacije, ki se ti dogajajo, in točno boš vedel/-a, kdaj te preplavi občutek jeze, nemira, tiščanja v trebuhu, kdaj imaš napetost v ramenih, katera situacija te izčrpa že samo ob misli nanjo. Bodi iskren/-a do sebe in verjamem, da boš ob koncu vaje presenečen/-a.
Ko si napisal/-a vse te situacije, preštej, kolikokrat na dan čutiš, da si se čustveno odzval/-a na določen dogodek, situacijo? 1x, 2x, 10x …? Imaš končno številko? Si morda presenečen/-a?
Torej, tolikokrat kot imaš naštetih alinej, si v dnevu zaradi teh čustvenih pretresov pod stresom in posledično brez tiste energije, ki je nujno potrebna za normalno delovanje tvojega telesa, organov in celic. In tolikokrat na dan te stres izčrpa, da je telo prikrajšano za vsa hranila, kisik in obnovo, ki jo redno potrebuje!
Pomisli, kolikokrat se zgodi, da ne moreš zvečer zaspati zaradi nemirnega uma, ker so stresni hormoni še vedno v višavah, in se zato telo čez noč ne more normalno regenerirati in spočiti.
Se je treba kar malo zamisliti nad tem, ne?
Morda se zdi, da smo obsojeni na propad, saj se takim situacijam ne moremo izogniti. Ampak, verjemi, ni treba, da ti stres kroji življenje, ni treba, da stres vodi tebe. Ti vodiš svoje življenje in ti odločaš, koliko bo stres prisoten v tvojem življenju. Kako to narediš?
Nadaljevanje sledi …
inspiracije