Mnogim staršem predstavlja to vsakodnevni stres in spalna rutina otrok je nekaj, kar morajo(-mo) osvojiti vsi. Ne samo otroci, tudi pri odraslih ni nič drugače.
Če tega niste osvojili še, ko je otrok bil v trebuhu, potem se ta 'ne-spalna' rutina vleče še naprej. Takšni starši kasneje iz dneva v dan bijejo borbe in se trudijo otroka dati spat, in so zelo neuspešni pri tem. Na koncu jim začnejo popuščati živci in tako se prične 'nadiranje' otrok. Kar vodi v psihično zlorabo otrok. A, da se razumemo. Imamo otroke, ki so 'zaspanci' in otroke, ki sami ne potrebujejo toliko spanja. A vseeno ni nemogoče osvojiti spalnih navad.
Otrokov spanec je izjemno pomemben, saj se določeni hormoni tekom počitka razvijajo, obnova celic je hitrejša, spanje je pomembno tudi za otrokov mentalni razvoj in njihovo rast. Idealno za predšolskega otroka je nekje 12-14 ur spanja na dan (v to je zajet tudi popoldanski počitek).
Vsak dan je pomembno, da ohranite otrokovo rutino spanja, kar pomeni, da vsaj nekaj ur pred spanjem, zagotovite otroku mirno okolje. Ne ravno risank, ki vzpodbujajo možgansko valovanje in dvigujejo raven adrenalina in kortizola. Ti hormoni jih tako vzpodbudijo k živahnosti in držijo stanje budnosti. Pripravite jih raje na vsebine, ki so primerne za lahkonočnice.
Kaj lahko tu storite starši?
* Otroku zvečer ne dodajajte hrane, ki bi jim dodajala raven energije v obliki sladkorjev. (obroki naj bodo topli: juha, mleko - navadno ipd.)
* Pripravite lahko tablo opravil, ki jo date na vidno mesto z urami in prilepite na to tablo slikice (tako otrok ve v dnevni rutini od ponedeljka do nedelje, kdaj je ura spanja),
* Otroku pred spanjem lahko preberete pravlico (tako se bogati njihov besedni zaklad)
* Otroka vodite skozi meditacijo (ta je pri meni zelo uspešna metoda)
* Aromatizirajte prostor z eteričnimi olji sivke, ki jih bo poneslo v spanec.
* Prostori naj bodo temni, prezračeni in malce hladnejši kot bivanjski (tako bo tudi vaš otrok zdrav).
Če vaši otroci spijo pri vas, jih kar se da hitro naučite samostojnosti z vzpodbudnimi besedami: "Sedaj si že pogumen/a in velik/a, da si lahko v svoji sobi." Motivirajte jih z njihovimi najljubšimi igračami: "Veš tvoj Piki bo danes sam spal v postelji, bi se mu pridružil/a?" Pohvalite njihov pogum in samostojnost. Tako, se jim bo zdelo, da so res premagali korake, kateri so se jim zdeli morda še minuto prej strašni.
Otroci so radi samostojni in ko jih vključujete in vzpodbujate, motivirate in pohvalite njihova dejanja, vam povrnejo nazaj bistveno več.
A začnite z majhnimi koraki in nič s prisilo. Od vas bo zahtevalo na začetku nekoliko več potrpežljivosti, a kmalu se vam bo to na koncu obrestovalo.
Vi ste tisti, ki ste jim vzgled.
Zapisala za vas: Aleksandra Rehar
inspiracije