1. Tina, kaj je tvoja strast v življenju?
Moja strast je prav moje delo s strankami, ko stranka doživi globok uvid oziroma “aha” moment v zvezi s svojim problemom in se sproži transformacija. Ljudem pomagam preseči družinske vzorce, ki jih vlečejo še iz primarne družine v odraslo dobo, in jim danes “nagajajo” v odnosih z ljudmi. To so razni obrambni in preživetveni mehanizmi, dvom vase, razni strahovi, nepredelana čustva in podobno. Stranke vodim do globoke transformacije, jasnosti, čustvenega olajšanja, notranje izpolnitve, in s tem do višje kvalitete bivanja. In to je moja želja: zadovoljni, izpolnjeni in medsebojno povezani ljudje. Neprecenljivo je opazovati, ko stranka pred tvojimi lastnimi očmi preoblikuje svoje življenje in odnose tako, da so ji bolj pisani na kožo.
2. Kako bi opisala svoje delo?
Svoje delo malce težko opišem. Od leta 2010 sem se izobraževala iz mnogih psihoterapevtskih modalitet po svetu, poleg tega pa imam sposobnost “prebrati” biopolje človeka, v katerem lahko hitro najdem slepe pege, ki jih človek sam ne vidi, in so za razrešiti. Ko delam s stranko, je to zame kot 12D izkušnja, kjer imam vse čute podvojene, saj lahko vidim fizični in nefizični svet. Zato stranke z mano izredno hitro pridejo do jasnosti in preboja pri določenem problemu.
3. Kaj je tvoje vodilo pri delu z ljudmi?
Integriteta in pa opolnomočiti stranko za samostojno reševanje problemov in notranjih konfliktov.
4. Tudi sama si se soočala z mnogimi izzivi v življenju. Kako ti je uspelo narediti preobrat, da danes lahko živiš avtentično SEBE?
Uh, z veliiiiikooooo sedenja s svojimi čustvi in vzorci :) Potrebno je prečutiti zastala čustva, ki se vlečejo še iz otroške dobe. Rezultat tega je večja pretočnost življenjske energije, zmanjšanje inhibicije lastne esence in s tem, torej, večja avtentičnost, ki pride kot posledica večje pretočnosti. Avtentičnost je samo stranski produkt predelave potlačenih čustev in opustitve obrambnih in preživetvenih mehanizmov, ki jih ne potrebujemo več. Slednjih se, seveda, ne da kar zbrisati ali prepisati, temveč jih je potrebno strateško razrešiti (deaktivirati stare in poiskati nove).
5. Odnos do sebe odraža vse odnose v naših življenjih… Drži?
Spoštljiv in sočuten odnos do sebe je osnova za izpolnjujoče odnose z drugimi. Če se v našem otroštvu starši niso uglasili na naše potrebe, ker nas niso videli, slišali in čutili, imamo lahko velik manjko v čutenju in razumevanju sebe, saj smo preskočili določene psihične razvojne stopnje, in ostajamo na stopnji otroka. In tako nam bodo privlačni ljudje, ki nas prav tako ne čutijo in ne razumejo (ne znamo prepoznati čustveno zdravih in varnih ljudi). Tako v odnosih nastanejo velika praznina in osamljenost ter odtujenost z zamerami in jezo. Če ne prepoznamo svojih potreb in jih ne znamo skomunicirati, le kako jih bo nekdo drug? V takem primeru ne iščemo partnerja, ampak iščemo starša. Ta faza starš-otrok, ko bi moral starš prepoznati naše potrebe, je že za nami. Sedaj, ko smo odrasli, se jih moramo naučiti prepoznati in skomunicirati sami – kar bi sicer avtomatsko znali, če bi šli pravilno skozi vse razvojne stopnje ob dovolj dobro uglašenih starših.
6. Ali je res, da na duhovni poti vsakogar prej kot slej pride čas, ko je za nov nivo osvoboditve potrebno spustiti vse duhovne koncepte, ki so nam do tega trenutka pomagali razumeti sebe in življenje?
Tako je. Duhovni koncepti, ki so nam v nekem trenutku resnično pomagali, bodo prej kot slej postali omejujoča prepričanja, ki nam pa sedaj preprečujejo popolno osvoboditev na vseh nivojih bivanja. Postanejo kot premajhna oblačila, ki nas tiščijo in jih je potrebno sleči. Tega se zavemo, ko veliko delamo na sebi, potem pa nenadoma naletimo na zid in nam nič več ni jasno. Spoznamo, da vse naše tehnike in metode ne delujejo več ali pa ne delujejo tako, kot smo mislili, in pričnemo se spraševati, kaj pa sploh še drži. Kot pomoč za to fazo duhovnega prehoda sem pripravila poseben 5-mesečni online program “Notranji tempelj miru in radosti”, občasno pa organiziram tudi retreate na to temo, kajti ta duhovna tranzicija ima veliko komponent in če gre človek sam čez to, lahko kar nekaj let ali celo desetletij blodi po tem blodnjaku.
7. Zakaj se nam včasih zdi, da imamo svoje življenje pod kontrolo, včasih pa vsa logika pade in nam nič ni jasno?
Zato, ker se življenje včasih odzove na naše želje, včasih pa ne. Celotna new-age duhovnost obljublja kontrolo nad življenjem, vendar pa hkrati kreira občutke pomanjkanja, kje vse še nismo, kaj vse bi še lahko pozdravili in kaj vse bi še lahko dosegli. Okužila nas je z energijo »iskanja« (angleško »seeking energy«), hrepenenja, obupanega doseganja ciljev in aspiracij. Je že res, da smo se v duhovnost podali zaradi nekega globljega notranjega nezadovoljstva (ki, mimogrede, izhaja iz čustvene zanemarjenosti v otroštvu in sporočil družbe in medijev, ki utrjujejo občutek pomanjkanja). In najprej je duhovnost našo žejo celo delno potešila, zatem pa jo je zanetila v požar, ki mu pravimo »divine itch« ali »božanski srbež«, ki se ga enostavno ne da popraskati :) Moje stranke po vseh teh letih in desetletjih raziskovanj že ugotavljajo, da se ta srbež stalno prestavlja in ga kar ne morejo potešiti. Temu je tako, ker ta srbež nosi energijo »iskanja« in dokler si v njej, se tvoje iskanje ne bo in se ne more nikoli zaključiti.
8. Kako se potem sprostiti v življenju in iti s flow-om?
Ostale živali lahko prosto spuščajo tok življenja skozi sebe, in samo so. Medtem ko človek ta tok energije blokira in si kreira različne psihične in fizične bolezni. Živali za svoje življenje ne rabijo ustvarjati nobenih duhovnih konceptov in razlag smisla življenja… samo človek to počne. Zakaj? Ker imamo človeški um (ki ga živali nimajo). Vzrok našega psihološkega trpljenja je prepričanje, da smo ločena identiteta z imenom in priimkom (osebek), ki mora naštudirati življenje, ga pravilno živeti, in v življenju nekaj doseči, nekam dospeti. To je vse um. Za pot ven iz psihološkega trpljenja je potrebno prepoznati svojo Pravo naravo in da nismo ločeni od življenja. Takrat začutimo pomirjenost s sabo in s svetom, ker življenje samo je. Skozi ves ta opisan proces svoje stranke popeljem na že omenjenem programu “Notranji tempelj miru in radosti”.
9. Kaj pa zavestni odnosi. Kdaj govorimo o njih?
Zavestni odnosi so varni, spoštljivi, sočutni in uglašeni odnosi, ki ne bazirajo na obrambnih in preživetvenih mehanizmih. Kajti, ko se nam sprožijo obrambni mehanizmi, naša amigdala ugrabi naš neokorteks (sprednji možganski reženj), vklopi se nam avtopilot in zaradi tega izgubimo zavedanje, zavestno prisotnost. Pademo v program, ki se odvije avtomatsko in je po navadi škodljiv za nas in za odnos, ker izhaja iz ranjenosti iz otroštva. Medtem ko v zavestnem odnosu že sama beseda “zavestni” pove, da ostanemo zavestno prisotni s sogovornikom (angleško “present”) in lahko bolj mirno in čuječe izbiramo besede (ostanemo utelešeni, ni disociacije). Z drugimi besedami, ohranimo “trezno glavo” in prisotnost. Na Akademiji zavestnih odnosov se vsega tega lahko tudi naučimo.
10. Kaj so zavestni odnosi in kako jih prepoznamo?
Za zavestni odnos sta potrebna dva. Če je samo ena oseba prisotna, druga pa na programu, to ni zavestni odnos. Zavestne odnose dejansko gradimo - postopoma (ne vržemo se že na začetku v odnos z vso silo, ko človeka še niti ne poznamo). Najprej zgradimo zdrave temelje odnosa in ga potem negujemo. Varno je biti ranljiv in skomunicirati svoje potrebe, želje in osebne meje. Smo slišani in videni. Ni manipulacije in izsiljevanja.
11. Ali obstajajo zdravi in nezdravi zavestni odnosi?
Ne. Zavestni odnos je po definiciji zdrav zaradi že zgoraj opisanega. Lahko bi tudi rekli, da je zdrav odnos zavestni odnos. V kolikor bi postal nezdrav, ga zavestno prekinemo, ker je ljubezen do sebe za obe strani na prvem mestu. Potrebno se je zavedati, da noben odnos ni večen. Redkokateri odnos oziroma ljudi bomo imeli ob sebi skozi res celotno življenje. Glavna je kvaliteta odnosa in ne zgolj, kako dolgo je trajal.
12. Katere so značilnosti zavestnega odnosa?
Tukaj je 8 značilnosti zavestnega odnosa (prijateljskega, romantičnega ali poslovnega), ki so:
1) da smo kompatibilni v vrednotah in potrebah,
2) oba delujeta zelo zavestno in nista na programih (zavestno komuniciranje in razreševanje konfliktov),
3) oba zelo dobro poznata samega sebe, svoje potrebe in jih znata skomunicirati,
4) oba se znata čustveno samoregulirati in procesirati svoja občutja, ko pride do sprožilca (oba sta čustveno zrela),
5) oba prevzemata odgovornost za svoj del v odnosu in odgovornost za svoja dejanja in odločitve,
6) oba se počutita videna, slišana in upoštevana,
7) imamo medsebojno zavestno predanost za negovanje odnosa (angleško »commitment«),
8) obema je sprotno razreševanje trenj v odnosu visoka prioriteta.
V vsako od teh značilnosti gremo poglobljeno na Akademiji zavestnih odnosov.
13. Kako si ti polniš baterije?
Sprehod ob morju, igra s kužki, potovanja na tropske destinacije, notranje bivanje v miru :)
Z ljubeznijo,
Tina Ananda, transformacijska terapevtka in strokovnjakinja za zavestne odnose
Kreatorka Ananda metode in Akademije zavestnih odnosov
(Vprašanja pripravil: Maja Bokal)
inspiracije