Lahko ste za vlado ali pa proti njej. Navijate lahko za take stvari ali drugačne. Morda se vam celo zdi, da je potrebno iti ob petkih na cesto in izraziti ogorčenje. Ali pa ne. Morda pristanete v neki skupini, ker vas tja umestijo drugi, vi pa o tej delitvi nič ne veste. Ali pa se na vse skupaj prav lepo požvižgate.
Kakorkoli že, delimo se lahko in tudi se po vsem mogočem. Je pa res, da pri večini teh delitev ni kake praktične koristi za nas. Naslednja pa je. Zelo praktična je. Pravzaprav gre za edino delitev, ki v tem življenju dejansko šteje. In ta oblikuje naše življenje.
Life Coach Kain Ramsay je najboljši life coach na svetu. Vsaj zame. Zato ker sem se jaz učil pri njemu. Razumljivo, a ne? Seveda isto kdo drug trdi za koga drugega, kar pomeni, da je ta informacija popolnoma brezpredmetna, pritegne pa. Sedaj pa resno; nekoč je Ramsay čisto mimogrede omenil, kako gre deliti vse ljudi na tem svetu. In ne mine dan, da ne razmišljam o tej delitvi in vedno bolj ugotavljam, kako smiselna je in kako zelo drži.
Ta delitev pa gre takole; v prvo skupino spadajo ljudje, ki jim lahko damo oznako Babilonski sužnji. Ime se navezuje na obdobje judovskega ujetništva v Babilonu. Vemo, kako se je končalo, a priprave na mobilizacijo niso bile enostavne. Večina judovskega življa je namreč imela čisto dovolj vsega, kar so potrebovali. Imeli so torej hrano, streho nad glavo, poskrbljeno je bilo za njihovo varnost. Nič kaj dosti, a osnovnih stvari je bilo ravno dovolj in zdelo se jim je, da je tako življenje pravzaprav čisto OK. Niso živeli v izobilju, prav tako pa ne v pomanjkanju. Bili so čisto zadovoljni s tem, kar imajo. Lahko bi imeli več, ampak tega niso niti vedeli in niti potrebovali, saj so bili srečni s tem, kar so imeli. Živeli so skromno, ponižno življenje, a so se v tem počutili dobro. Resnično, intimno dobro. Tako imamo tudi danes ljudi, ki živijo prav taka življenja. Imajo, kar imajo, a so s tem čisto zadovoljni in srečni. Ničesar ne bi spreminjali, tako kot je, je čisto prav. Uživajo življenje in pravo srečo.
In ne mine dan, da ne razmišljam o tej delitvi in vedno bolj ugotavljam, kako smiselna je in kako zelo drži.
V drugo skupino spadajo ljudje, ki se jim zdi, da bi lahko imeli več. Da jim pripada več in da bi morali imeti in dobiti več. In ker tega nimajo, se jim godi krivica. Krive za to pa so disfunkcionalne družinske razmere v katerih so odraščali, nore učiteljice v šoli, hudobni sošolci, žlehtni vrstniki, nemogoči sodelavci, sadistični šefi, zahrbtni ljudje in seveda pokvarejni politiki in nepravičen sistem, v katerem živimo. Ti ljudje preživijo celo življenje v objokovanju krivice, da nimajo tega, kar bi jim pripadalo in kar si zagotovo zaslužijo.
In potem je tu še tretja skupina. Ta je najmanjša. Tudi tukaj so posamezniki, ki čutijo, da zmorejo kaj več, da jim pripada kaj več, a za razliko od druge skupine gredo v akcijo. O stvareh se podučijo, premislijo, pridobijo znanja, mnenja, možne rešitve, nato pa nekaj naredijo. Nekaj spremenijo. Gredo v akcijo. Ne samo tuhtajo in modrujejo o tem. Šele potem in samo zaradi tega nato tudi prejemajo drugačne rezultate. In živijo boljše življenje.
Odveč je povedati, da najbolj trpijo tisti iz druge skupine, saj svojo srečo, svoje zadovoljstvo v življenju, vežejo na zunanje razmere (na katere pa tako ali tako nimajo vpliva). Kot tisti fant na protestih, ki v kamero prostodušno prizna, da ne ve pravzaprav proti čemu protestira, ali pa tista gospa, ki se ne more razmnoževati, ker je ta vlada na oblasti. Njihova sreča je potemtakem odvisna od zunanjih dejavnikov, njihove izjave pa to precej jasno povedo. V psihologiji celo obstaja nek termin, ki se nanaša na prepričanje oseb o tem, kaj povzroča dogodke v njihovem življenju, kaj torej prinaša to, kar v življenju imajo. Reče se mu lokus kontrole in ta je lahko notranji (oseba je prepričana, da sama nadzoruje lastno življenje) ali pa zunanji (oseba je prepričana, da okolje ali višja sila ali drugi ljudje nadzorujejo njieno življenje). In seveda, dokler nekdo ne osvoji notranjega, bo za vse slabo v življenju še naprej krivil le in zgolj druge. In nič se ne bo spremenilo...
Zato se lahko le vprašamo... v katero skupino spadamo?
inspiracije