Ko sem se prvič udeležila družinskih postavitev, nisem točno vedela, kaj pričakovati, šla sem bolj iz radovednosti. Kmalu mi je začelo bit jasno zakaj je ta metoda nasploh privlekla mojo pozornost.
Do tistega trenutka, se nisem resnično zavedala, koliko je moja družina dejansko vplivala na moje življenje. Zdelo se mi je, da sem do svojih izbir nekako prikorakala sama, mislila sem, da sem bila to jaz, izkazalo se je drugače.
Družinske in sistemske postavitve so terapevtska metoda, ki jo je "izumil" Bert Hellinger. V svojem delu duhovnika, je opazil, kako se nekateri vzorci v družinah pogosto ponavljajo in začel to natančno raziskovati. Prišel je do ugotovitve, da obstajajo nekevrste pravila v družinskem sistemu. Eno je pripadnost. Kot majhen otrok, se zaradi potrebe po preživetju prilagodimo katerikoli situaciji, samo da nebi bili zapuščeni, samo, da bi dobili ljubezen, ki jo tako hudo potrebujemo, samo, da bi ostali živi. In, ko potem odraščamo, nas nihče ne poduči o tem, da smo sedaj sami odgovorni in, da ne potrebujemo več prilagajanja in kompromisa, zato da smo lahko mi, zato da lahko živimo. Drugo pravilo je hierarhija. Hierarhija pomeni, da kdor prvi vstopi družino ima prednost pred ostalimi. Kaj to realno pomeni? Pomeni, da če se je družinski član časovno rodil pred nami, ima zaradi tega več izkušenj, več znanja, in neglede na to, kakršno je lahko naše mnenje o tej osebi, ima pravico biti spoštovan, zaseda svoj prostor. Pravilo hierarhije nas uči spoštovanja drugih članov družine in prevzema odgovornosti do samega sebe. Vsak družinski član ima v družini prostor in svoje pravo mesto in, ko se tudi mi počutimo na našem pravem mestu, začutimo globoko relaksacijo in ravnovesje. Recimo kot primer, da imamo brata ali sestro, ki se je rodila pred nami. Mi smo pa vedno čutili v sebi, da smo mi pomemnejši, da imamo več pozornosti, počutili smo se kot, da bi bili mi prvi. To zelo verjetno pomeni, da si prevzemamo odgovornosti, ki niso naše, in da na nezavednem nivoju, zasedamo prostor, ki nam ne pripada...Tretje pravilo je dajanje in sprejemanje. Kot starši vedno dajamo, kot otroci vedno sprejemamo. To je zlato pravilo. Ampak, kot vsi vemo, se to ne dogaja vedno tako. Koliko nas je kot otrok skrbelo za mamo ali očeta, koliko za starejšega brata ali sestro, koliko nas je prevzemalo odgovornosti, ki nam niso pripadale. Koliko nas ni živelo otroštva, ki bi ga radi imeli. Koliko nas je ostalo s nezadovoljenimi potrebami? Koliko nas ve, da je mogoče bilo prav obratno?
Ko se teh pravil zavedamo, ko ta pravila postanejo naša na zavednem nivoju, se dobesedno usedejo v nas, se v našem življenju lahko zgodijo velike spremembe.
Sama vem, da se je po mojih prvih postavitvah začel spreminjat odnos do moje mame, postajale so mi jasne stvari, zaradi katerih sem bila v preteklosti izjemno jezna, nerazumevajoča, sodeča. Sedaj vem, da ima vse svoj red, svoj zakaj in svojo lekcijo. In vem da ima ona svoj zlati prostor, tako kot imam jaz svojega. In verjemite mi, prostora je veliko za vse in za vsakega!
Družinske postavitve so mi pomagale razumet kje je moj prostor, in tudi to da nisem v tem prostoru sama, da, ko začneš sprejemat stvari, kot so v realnosti, se počutiš podprta, živa.
Z ljubeznijo,
Sati Shama
Če bi se rad/a pridružila postavitvam družine in izvedela več o tem se pridruži dvodnevni delavnici, ki bo potekala v Soboto in Nedeljo 26-27/09/2020 na Frenkovi cesti 18 v Pobegih.
Informacije in rezervacije na www.premshamasati.com ali premshamasati@gmail.com.
inspiracije