31. oktobra praznujemo praznik Diwali, praznik luči, praznik svetlobe. V Indiji na ta praznik preko cele države prižigajo luči in svečke, kot simbol svetlobe. Ampak Diwali ni zgolj praznik zunanje svetlobe temveč nas vabi, da prižgemo lučko tudi v sebi.
DIWALI: Svetloba pomeni jasnost
Brez jasnosti nam ne koristi nobena druga lastnost, niti kvaliteta, niti želja. In danes je v svetu preveč delovanja brez več kot potrebne jasnosti. Brez jasnosti je karkoli kar se lotimo obsojeno na propad in se velikokrat spremeni v katastrofo. Svetloba prinaša jasnost viziji, ki nam nato prinese obilje in radost. Le z jasnostjo lahko dosežemo osvoboditev.
Diwali nas kot praznik luči opominja, da ne potrebujemo zunanje svetlobe za svojo radost in obilje. Vse kar moremo narediti oziroma se zavedati so le naši temni oblaki znotraj nas. Ko te vidimo, se lahko razblinijo in v vaše življenje se naseli svetloba, luč. Festival luči je zgolj opomnik na to.
DIWALI: Neresni a popolnoma predani
Diwali nas vabi k praznovanju življenja, praznovanje nas vabi k plesu, radosti in glasbi. Vnesite na ta svetel praznik v svoj dom življenje, povabite svoje drage, pripravite hrano skupaj, zaplešite … Radostite se!
Če k vsemi pristopite kot praznovanju, se naučite da vam v življenju ni potrebno biti resni, togi. Sprostite se ampak to še vedno ne pomeni, da ste neodgovorni. Neresno ste popolnoma prepleteni z življenjem. To je umetnost, umetnost bivanja.
Problem danes je, da ljudje ko nam je nekaj pomembno glede tega postanemo smrtno resni, togi. Če nam stvar ni pomembna jo prezremo in se z njo ne ukvarjamo prav veliko. Živimo torej zgolj na dveh polih. Če živimo na tak način, gre veliko, veliko življenja preprosto mimo nas. Skrivnost pa je ravno v tem, da se vsega lotimo neresno a s popolno predanostjo – kot igre. To je bistvo, kar nas učijo vsi prazniki, festivali in družinska praznovanja – pristopiti k življenju kot praznovanju.
Ideja Diwalija je prenesti to praznovanje v svoje življenje, prenesti luč in ples in življenje v življenje.