Človek uporablja vonjave, odkar je iznašel ogenj. Ni naključje, da beseda parfum izhaja iz besede 'per fumum', kar pomeni 'skozi dim'. Ko je človek na ogenj vrgel različne aromatične rastline, je ugotovil, da vonj teh rastlin vpliva na njegovo počutje. Tako je aromatične rastline začel uporabljati za spremembo psihofizičnega stanja.
Zakaj je vonj tako pomemben?
Prek voha prejemamo informacije o svetu, ki se v limbičnem sistemu pretvorijo v čustva in reakcije. Kaj se zgodi, ko vdihnemo aromatično molekulo?
Olfaktorni epitelij absorbira aromatično molekulo. V olfaktornem epiteliju je 3 do 5 milijonov senzoričnih receptorjev, ki kemične signale spremenijo v živčne impulze. Živčni impulz potuje iz epitelija v olfaktorni bulbus in od tam prek olfaktornega trakta v limbični sistem.
Limbični sistem je del možganov, v katerem zares živimo! Tu se odvijajo naša čustva, ki so prvinska za razmnoževanje in preživetje. V limbičnem sistemu je center za vonj, čustva in spomin – zato imajo vonji vedno močan čustveni naboj in se nam v hipu vtisnejo v spomin.
Recimo, ob vonju cimeta in mandarin se boste takoj prestavili v topel prostor in se spomnili svoje babice, s katero ste pekli cimetove kolačke za praznične decembrske dni.
V limbičnem sistemu je tudi hipotalamus, ki je edina povezava limbičnega sistema z živčnim in hormonskim sistemom.
Kaj pravijo raziskave?
1923: Giovanni Gatti in Renato Cajola naredita raziskavo o delovanju eteričnih olj na živčni sistem in čustva. Merila sta srčni utrip, prekrvavitev in globino dihanja. Ugotovita, da nekateri vonji delujejo sedativno (melisa, kamilica, pačuli, pelargonija, neroli), drugi stimulirajo (cedra, kardamom, cimet, limona, meta).
1973: Paolo Rovesti (Univerza Milano) uporabi eterična olja pri psihiatričnih bolnikih in zazna vidne izboljšave. Pri depresiji priporoča jasmin, sandalov les, neroli, limono in limonino verbeno. Pri anksioznosti priporoča bergamotko, neroli, cipreso, petit grain, limeto in majaron.
Farmakološko delovanje in uporaba eteričnih olj v psihoaromaterapiji
Eterična olja bergamotke, vrtnice in pelargonije delujejo kot ADAPTOGEN. Uporabimo jih pri depresiji, menjavi razpoloženja, tesnobi, hormonskem neravnovesju.
Rimska kamilica, nemška kamilica, muškatna kadulja, sivka, neroli in sandalov les delujejo SEDATIVNO. Uporabimo jih pri tesnobnosti, stresu, visokem krvnem pritisku, nespečnosti, jezi, razdražljivosti.
Muškatna kadulja, grenivka, jasmin, neroli, vrtnica in ilang ilang delujejo EVFORIČNO. Odlični so pri depresiji, nihanju razpoloženja, pomanjkanju samozavesti.
Jasmin, vrtnica, ilang ilang, muškatna kadulja, sandalov les, črni poper in klinčki imajo AFRODIZIČNO delovanje. Uporabimo jih pri čustveni hladnosti, sramežljivosti, impotenci, frigidnosti.
Kako uporabimo eterična olja?
V psihoaromaterapiji je najobičajnejši in najučinkovitejši način uporabe eteričnih olj inhalacija. Kapljico eteričnega olja kapnemo na robček in inhaliramo. Izdelamo lahko tudi razpršilo za prostor ali telo, kopel ali masažno olje.
Če izvajate terapije, bodisi masaže bodisi delo na energetskem nivoju ali meditacije, je smiselno, da v svoje delo vključite vonj in eterična olja.
inspiracije