Meditacija je stanje odsotnosti uma (no-mind)
Ampak dajmo najprej razumet, kaj je um. Um je sestavka naših misli. Ni fizična možganska funkcija, ki ureja delovanje našega telesa. Ampak recimo "masa" misli, ki jih čez dan "proizvedemo". To je med 60.000 in 80.000 misli dnevno.Kar je približno 2700 misli na uro, ali okvirno 50 misli na minuto.
Kar nekaj, a ne da? In če vas sedaj vprašam, koliko, od vseh teh 80.000 misli tekom dneva se spomnite?
Koliko, od teh misli spremenite v delovanje tekom dneva?
Koliko misli se vam zdi že znanih?
Koliko krat se ujamete v razmišljanju?
Dobro je vedeti, da je približno 90% naših misli podzavestnih. Kaj to pomeni? Pomeni, da tečejo skozi ekran uma, ne zaznane. Samo 10% je opaznih. Pomislimo na strukturo ledene gore (iceberg). 90% njene površine je podmorske, ko plovemo po morju vidimo samo 10%. Isto je z našimi mislimi.
Večina naše strukture je podzavestne, kar pomeni še kako močna, če jo primerjamo z icebergom. Prevladujoča večina, ki vodi naše življenje.
Kaj je torej zavedanje? Zavedanje je to, kar opazimo, vemo, poznamo, čutimo. Ne zavedamo se samo tega, da to misel mislimo, kar je šele prvi korak. Zavestno pomeni, da vemo s kje izvira (družina, otroštvo, vzgoja, okolje), ali je sploh naša (mama je tako razmišljala, oče, delodajalec...), kaj jo sproži (specifična beseda, obnašanje, zvok, spomin, oseba, situacija), kaj povzroča v meni (reakcijo, občutek, besedo, obnašanje), kako nanjo reagiram (jeza, žalost, frustracija, užaljenost itd..), kako se do drugih obnašam, ko verjamem tej misli.
Težava, s katero se spopadamo pri umu ni to, da pač imamo misli, ampak to, da se vanje ujamemo. Verjamemo to, kar razmišljamo, se tako rečeno identificiramo z njimi, postanemo misel, in posledično tako delujemo v vsakdanu. Npr. se vozimo v službo in nas prečka misel, da je kolegica še vedno bolna...in takoj začnemo razmišljat o tem, da bomo morali mi skrbet še za njen del... mogoče ostat več časa...in se začnemo jezit...trudni smo še preden začnemo....kujemo nezadovoljstvo v tišini...jezni smo nanjo, ker je ni...itd itd... To je nezavedno razmišljanje. Ozavestiti bi izgledalo približno tako:....se vozimo v službo...prečka nas misel, da je kolegica še vedno bolna....opazimo misel...opazimo kaj se nam dogaja v telesu....opazimo, če se mogoče premakne kako čustvo....opazimo kaj čutimo....mogoče bomo čutili, da se počutimo same, mogoče si želimo podpore, mogoče nekoga pogrešamo. In misel bo šla. In če se pojavi druga, spet, opazujemo.
Zavestno pomeni, da nismo več ujeti v naše misli, da misli ne kontrolirajo naše življenje, da tistih 90% iceberga vodim jaz in ne obratno. Pomeni, da izberem, katera misel je tista, ki potrebujem ta trenutek in katera ni. To, kar ponuja meditacija je globoko stanje OPAZOVANJA. Trening opazovanja uma. Ko se umirimo, ko se sprostimo, ko ne tekamo za eno mislijo in drugo in si dovolimo mirovanja, se zgodi, da se šele postavimo v stanje, kjer smo lahko samo opazovalci. In to je izjemno bogastvo, ki ga ponujajo meditacijske metode. DIZIDENTIFIKACIJA. Ko smo sposobni tega, smo osvobojeni.
V življenju smo že od rojstva podvrženi socialni pogojenosti. In misli, ki jih mislimo, so samo kolekcija tega, kar smo slišali in videli v delovanju. In ker smo to slišali večkrat, oziroma se je stalno ponavljalo, večja je možnost, da bomo na isti način mislili in delovali. Zakaj se otrok obnaša kot oče in mama? Zakaj, ko delujemo v delovnem okolju, se začnemo obnašat kot ostali ljudje, ki delajo tam? Zakaj, ko 100x preberemo isti stavek ga bomo vedli "na pamet"? Ker živimo nezavedno. Ker nismo v stiku s tem, kar mislimo. Ker verjamemo na slepo vzorcem, ki se nam ponavljajo. Mislimo, da so resnični. Ko začnemo opazovati um, se bomo sami zavedali, koliko enakih mislih se stalno vrti v zakulisju, dan za dnem, eno in isto......, zato vedno na enak način delujemo :)
Ko ozavestimo misel, vzorec, delovanje, ko spoznamo korenike tega prepričanja, se nam odpre drugačen svet. Odpre se svet svobodne izbire. Avtentičnosti. Resnice. Meditacija je pot do samega sebe. Ne tega, kar misliš, da si. Ne tega, kar okolje misli da si. Ne tega, kar verjameš da si. Meditacija je, ko misli ni, oziroma, ko si sposoben na vse to gledat in bit izjemno srečen, da nisi nihče.
inspiracije