Ashtavakra Gita je eno od najimenitnejših besedil v duhovnih tradicijah. Gre za klasični tekst Advaite Vedante, ene od najstarejših duhovnih tradicij. Vsaka beseda Gite prevzema in prenaša razsvetljenega duha in vodi posameznika do osvoboditve.
Malo je znano o avtorju Ashtavakre, v osnovi pa gre za dialog med Ashtavakro in kraljem Janako. Neposredni odgovori Ashtavakre in Janake vodijo do izkustvenega spoznanja in samouresničenja. Odgovori v strnjeni obliki prenašajo razsvetljeno zavest na bralca in na iskrenega iskalca. Kako naj se bere Ashtavakra? Zelo počasi, komentar za komentarjem, beseda za besedo ... Vzameš dva odstavka in ju temeljito ponotranjiš. Ni potrebe po hitenju, počasneje je več. Ashtavakra Gita vsebuje 20 poglavij.
Za okus pa sledi 17. poglavje.
17. poglavje Ashtavakre Gite
Aštavakra je rekel:
1. Kdor vedno uživa v samoti, zadovoljen, s prečiščenimi čuti,
je utrgal sad Znanja in osvojil jogo.
2. O, modrec nikoli ne trpi na tem svetu,
saj sam zapolnjuje celotno vesolje.
3. Nobena čutna zaznava ne zadovolji modreca, ki uživa v Sebstvu,
kakor tudi listi drevesa nim ne zadovoljijo slona, ki uživa v listih drevesa salaki.
4. Le redkokdo na svetu ne hrepeni po stvareh, v katerih je užival,
in si ne želi stvari, v katerih še ni užival.
5. Na svetu najdemo ljudi, željne čutnega uživanja, in ljudi, željne duhovne osvoboditve. Redka je velika duša, ki si ne želi ne uživanja ne osvoboditve.
6. Samo nekaj plemenitih ljudi ne čuti ne privlačnosti ne odpora do verskih dolžnosti, bogastva, telesne sle in duhovne osvoboditve, pa tudi ne do življenja in smrti.
7. Modrec si ne želi razkroja vesolja in ne čuti odpora do njegovega obstoja.
Zato je blagoslovljen in se zadovoljno preživlja s tistim, kar sámo pride k njemu.
8. Modrec, čigar um se je zlil s Sebstvom, je izpolnjen z Znanjem.
Zadovoljno živi, gleda, posluša, tipa, vonja in okuša.
9. Zanj se je ocean sveta posušil, ne pozna ne navezanosti ne nenavezanosti.
Njegov pogled je brezizrazen, njegovo delovanje je brez namena, njegova čutila so neučinkovita.
10. Modrec ni buden in ne spi; niti ne odpre niti ne zapre oči.
O, osvobojena duša povsod uživa v najvišjem stanju.
11. Osvobojena duša s čistim srcem vedno prebiva v Sebstvu.
Vedno sije kot svobodno bitje, brez želja.
12. Osvobojeni, plemeniti modrec je resnično prost navezanosti in odpora,
medtem ko gleda, posluša, tipa, vonja, okuša, dopušča, govori in se giblje.
13. Osvobojeni niti ne obrekuje niti ne hvali, ni ne vesel ne jezen.
Ne daje in ne sprejema, povsem je osvobojen navezanosti.
14. Plemeniti modrec ostane spokojen in samoobvladan, tako ob pogledu na žensko, razgreto od strasti, kot ob bližajoči se smrti. Resnično je svoboden.
15. Modrec, ki povsod vidi isto, ne čuti razlike med srečo in bedo,
med moškim in žensko, med blagostanjem in uboštvom.
16. Modrec ni več človek, njegovo posvetno življenje je ugasnilo. Ne občuti ne nasilnosti ne sočutja, ne ponosa ne ponižnosti, ne presenečenja ne vznemirjenosti.
17. Osvobojeni ne prezira čutnih zaznav in ne hrepeni po njih.
Z nenavezanim umom enako doživlja tisto, kar je doseženo, in tisto, kar ni.
18. Modrec s praznim umom ne občuti nasprotja med kontemplacijo in njeno odsotnostjo, med dobrim in zlom. Prebiva v stanju Absolutnega.
19. Modrec ne pozna občutka 'jaz' in 'moje'. Z gotovostjo ve, da nič ne obstaja.
Vse želje so se razblinile v njem, zato nič ne počne, tudi če deluje.
20. Modrec, čigar um se je raztopil, je dosegel neopisljivo stanje.
Osvobojen je izrazov uma, kot tudi iluzije, domišljije in otopelosti.
inspiracije