Joga je vsestranska
Mednarodno priznani strokovnjak in učitelj joge, Paramhans Swami Maheshwarananda Swamiji, čigar delo ceni tudi sodobna znanost, je izdal obsežno knjigo Joga v vsakdanjem življenju, v kateri podrobno predstavlja svoj sistem. Razvil ga je že pred leti in kaj kmalu se je uveljavil tudi v mednarodnem okviru. Za sistem je značilno, da je prilagojen sposobnostim in življenjskemu slogu zahodnega človeka in da namenja velik poudarek vsakodnevni vadbi. Sistem poučujejo in uporabljajo na vseh celinah, tudi v zdravstvenih, rehabilitacijskih, športnih in izobraževalnih ustanovah. Leta 1997 je ljubljanska Fakulteta za šport sprejela ta sistem kot izbirni študijski predmet, knjigo pa je uvrstila med študijsko literaturo.
Swamiji se je rodil v Indiji, kjer je preživel mladost. Leta 1972 se je preselil v Evropo ter na Dunaju ustanovil društvo Joga-Vedanta in mednarodni ašram Sri Madhavananda. Ko je knjiga Joga v vsakdanjem življenju zaslovela, jima je pridružil več kot tisoč duhovno-učnih središč v Evropi, Indiji, Kanadi, ZDA, Avstraliji in na Novi Zelandiji. "Joga je najstarejša znanost in ena najstarejših zdravilnih terapij. Zdravi celotno osebnost, ne le fizičnega telesa, in spada med najboljše poti do zdravja. Ne pripada nobeni veri, marveč vere izhajajo iz nje in so del nje," pojasnjuje Swamiji. Z jogo se ukvarja tudi več kot 60 tisoč Slovencev, raziskave Fakultete za šport pa dokazujejo, da zanimanje zanjo nenehno narašča.
Joga v vsakdanjem življenju
... je sistematična učna metoda, ki izhaja iz klasičnih vej joge: karmajoge, hathajoge, radžajoge, krijajoge, bhaktijoge in gjanajoge. Preproste začetne vaje postopno prehajajo v zahtevnejše – težavnost se stopnjuje zelo počasi! Tako se posameznikove telesne, duševne in duhovne zmogljivosti razvijajo brez obremenitev in napora. Redna vaja vodi do telesnega, duševnega, duhovnega in družbenega zdravja ter samouresničenja in spoznanja božanske biti v sebi. Sistem vsebuje osem stopenj, ki se bodisi nadgrajujejo bodisi povezujejo, zajema pa telesne vaje in položaje (asane), dihalne vaje in tehnike (pranajame), tehnike telesnega in duhovnega čiščenja (krije), sproščanje in meditacijo. Nepogrešljivi so samodisciplina, redna vaja, pozitivno razmišljanje, lepi medsebojni odnosi, zdravo življenje, ljubezen in spoštovanje do vseh bitij, vegetarijanstvo. Slednje Swamiji priporoča tudi težkim bolnikom in malčkom: "Vegetarijanska prehrana je zelo pomembna za otroke, saj je zdrava in zelo dobro vpliva na človekov razvoj."
Vsestranskost
Joga v vsakdanjem življenju je sestavni del priprav nekaterih športnikov. Vadil in raziskoval jo je Rok Petrovič – v delu Psihična priprava na nastop je zapisal: "Izmed različnih vsebin treninga, s katerimi sem začel v devetem letu starosti, je joga področje, ki ga v tem zapisu obravnavam (t. i. priprava na nastop), najučinkovitejša in najprimernejša moji osebnosti. To ne pomeni, da želim jogo komurkoli vsiljevati. Vsak ima pravico iskati in najti svojo pot, literature in učiteljev je dovolj na voljo. Meni se je 'zgodilo', da sem se zase kot osebnost ter za svoje športne in študijske rezultate srečal z najboljšim – z literaturo in učiteljem." Celovitost sistema, ki ga je Swamiji razvijal v sodelovanju z medicino, fizioterapijo in psihologijo, ponuja tudi posebne programe: jogo za hrbtenico, jogo za otroke, jogo za starejše, jogo za poslovneže ... Po enem od njih vadijo slepi ljudje (najdlje v češkem Brnu), njihovim sposobnostim se je prilagodil tudi del tovrstne literature.