Po izobrazbi sem sicer fizik, a sem že med študijem ugotovil, da stroge znanosti in njenega striktno racionalno-materialnega pogleda na svet ne morem in ne morem začutiti. Kot zelo empatično nagnjeni in neločljivo z resnično naravo povezani osebi mi je to skozi študij predstavljalo vse večjo oviro in še sedaj mi ni čisto jasno, kako, a nekje sem našel voljo, da sem se preplazil čez to zelo zahtevno označeno pot do koče Diploma, na gori, ki so jo poimenovali Fizika. Že med in tudi po študiju sem se sicer še nekaj trudil ostati na tej gori, se zaposloval in delal prakso na (mednarodnih) institucijah in v podjetjih s področja znanosti, tehnike in tehnične podpore. A končno sem zbral pogum in se pognal z gore, razprl krila ter poletel novim dogodivščinam naproti …
No, tudi sedaj se sicer še nisem ustavil na nobenem določenem mestu, saj mi je postalo všeč, da danes pristanem tu, jutri tam, naslednji dan pa spet letim (kdo bi rekel sanjarim) med oblaki :)
Trenutno sem na malce daljšem postanku v deželi predavanja in coachinga na globokem, nerazumskem, čustvenem nivoju. Tu sem našel svoje trenutno poslanstvo v podajanju svojih izkušenj in odpravljanju ovir na poti do želenega znanja ter neizmerno uživam v eksploziji čustev in energije, ki se sprostijo, ko neki osebi, ki ji pomagam, uspe tisti pravi, tako dolgo že želeni preboj.
Ker pa sedaj, ko sem si dopustil in sprejel svoj način „razmišljanja“ ter delovanja, stvari vidim še iz drugih zornih kotov, zopet občasno obiščem goro Fizika in opravim kakšen (bolj tehnično obarvan) prevod ter o njej poučujem (pretežno odrasle) dijake v raznih programih; še posebej pozimi jo rad obiščem, ko potem z nje uživam v svobodnem spustu z bordom po celem, neokrnjenem snegu v dolino :)
