Strah običajno občutimo v predelu pleksusa (tu so skriti vsi naši mali strahovi) - strah pred neuspehom, pred napakami, pred zavrnitvijo, da nas ljudje ne bi marali, pred kritiko, pred odgovornostjo, pred prihodnostjo, da ne izpademo slabi, pred izražanjem čustev...
Strah se lahko manifestira oziroma odraža kot želja po vladanju nad drugimi, po slavi, egoizem, jeza, sovraštvo, agresija, pohlep po jedeh, pitju... Zatekamo se v laži in smo v dvomih. Strahovi nas ženejo, da delamo stvari, ki jih delamo in tako delamo proti svoji volji. Iz strahu prevečkrat delamo stvari za druge in ne za sebe. Nehajmo skrbeti kaj drugi mislijo o nas. Ko počnemo stvari za druge v tem primeru ne delamo iz ljubezni temveč iz strahu kaj bodo rekli, če tega ne storimo tako. Strah nam onemogočil, da spoznamo sebe. Takšne, kot smo. In ne takšne kot naj bi bili.
Kdo se boji? Po navadi je to naš razum in ne srce. Ko nas je strah se obrnimo vase in ga prepoznajmo. Priznajmo si, da živimo v svetu prežetim s strahom. Nato strah enostavno predajmo „višjemu“ in ta bo šel. Nehajmo premagovati strah, ne se upirat. Ne delajmo na tem, da se strahu osvobodimo, ker se takrat še bolj fokusiramo na njega. Če hočemo strah premagati, ga še več ustvarimo, ker enako privlači enako. Strah je čustvo. Sprejmimo to čustvo, objemimo ga in le opazujmo. Ta se bo začel topiti in transformirati v drugo energijo. Spoprijateljimo se s svojo senco in se ji zahvalimo za poduk. Ko pride strah ga poglejmo, ne tecimo stran, naj pride in poglejmo, če je v njem sporočilo.
Osho pravi, da se življenje začne, ko se strah konča.
Strah je pravzaprav odsotnost ljubezni. Jeza in strah pa sta največja povzročitelja bolezni. Napolnimo se z ljubeznijo in strah se bo spremenil, saj so vibracije ljubezni močnejše. Več, ko je ljubezni v vašem življenju manj je strahu. Naš glavni cilj naj bo ljubezen.
Sledite ljubezni znotraj sebe.
inspiracije