Človek se celo življenje uči in tako je bilo tudi z mano. Ker sem v preteklosti doživljala hude stvari, sem se v svojih prošnjah za pomoč velikokrat obračala tudi na višjo silo. Nazadnje pa sem spoznala, da to sploh ni oseba, ampak program, ki ga nosimo v sebi.
SPOZNANJA SO SE NADGRAJEVALA
1. Človek je bitje, ki neprestano nekaj razmišlja, zato svojo energijo stalno oblikuje glede na svoje misli, ki so (za nas in za celotni obstoj) dobre in slabe (napačne). Ker pa se vse, kar obstaja v energiji, materializira, se tudi materializira dobro (=Bog, Življenje, Kristus) in slabo (=napake, Vrag, Smrt, Antikrist). V sistemu, v katerem po programu (lahko) živita dobro in zlo, se zlo s časom nazadržno krepi in raste na račun dobrega, saj ga ne glede na to, kaj storimo in kako se temu upiramo, program, ki sam nima čustev, samodejno vedno znova na novo ustvarja, kar nas na koncu izčrpa in neizbežno vodi v pogubo (o čemer sem podrobneje že pisala v svojih predhodnih člankih). Zato sem sama najprej poskušala najti način, kako to preprečiti. Tako sem spoznala afirmacijo, program: Jaz sem Življenje in Nič Smrti, ki skrbi, da se nam v življenju dogaja volja Življenja, ki nas vodi v življenje in ne (več) volja njegovega diametralnega nasprotja, Smrti, ki nas s časom neizbežno vodi v smrt.
2. Ker človek neprestano nekaj misli in s tem vede ali nevede in hote ali nehote stalno spreminja tudi svoj program delovanja, sem nato doumela, da je potrebno navedeno afirmacijo izrekati stalno in čim večkrat.
3. To pa je lahko naporno, včasih pa celo neizvedljivo (koma, spanje…). Zato sem se začela spraševati, ali obstaja pot, po kateri bi ne glede na številne naše misli, tudi podzavestne in negativne, program Jaz sem Življenje in Nič Smrti ostal stalno v veljavi, saj je edini, ki nas varuje pred smrtjo in vodi v življenje. In po dolgotrajnem razmišljanju sem ugotovila, kako je to mogoče storiti. Ker je celotno stvarstvo in s tem tudi mi sami prostor/čas, je potrebno zagotoviti, da bo program deloval v vseh časih in prostorih. Zato ga je potrebno dopolniti s časovno in prostorsko dimenzijo. Sama sem to storila tako, da afirmacija sedaj glasi: Jaz sem Življenje in Nič Smrti v večnost in neskončnost (amen). S tako oblikovano afirmacijo smo dosegli, da se program Jaz sem Življenje in Nič Smrti vedno znova samodejno udejanji in ga niti mi sami ne moremo več spremeniti, saj velja v večnost (časovna dimenzija) in neskončnost (prostorska dimenzija). IN TAKO NAS NAVEDENI PROGRAM, KI SAM NIMA ČUSTEV IN SE VEDNO ZNOVA SAMODEJNO UDEJANJA, TUDI ČE RAZMIŠLJAMO IN CELO NAREDIMO KAJ 'NAROBE', VEDNO ZNOVA PRIPELJE NA PRAVO POT, NA POT ŽIVLJENJA IN NE SMRTI, SAJ NAPAKO BODISI SAM POPRAVI ALI PA NAS TOLIKO ČASA OPOZARJA NANJO, DA JO UVIDIMO OZ. PREPOZNAMO IN POPRAVIMO. Kot nas npr. črkovalnik na računalniku opozarja na napačno zapisano besedo tako, da jo podčrta. In dokler je ne popravimo, ostane podčrtana in v besedilu jasno vidna, ko jo popravimo, pa podčrtanost izgine.
BASEN O ŠKORPIJONU IN ŽABI
Da si bomo lažje predstavljali zapisano, si poglejmo basen o škorpijonu in žabi. Nekoč je škorpijon zaprosil žabo, naj ga prenese na drugo stran jezera. Ta ga je zavrnila. Dejala je, da si tega ne upa storiti, ker jo lahko piči. Škorpijon ji je zagotavljal, da tega ne bo storil in žaba se je nazadnje dala preprositi. Škorpijon ji je zlezel na hrbet, a ko sta bila sredi jezera, jo je pičil. Žaba ga je vprašala, zakaj je to storil, saj ji je vendar obljubil, da je ne bo pičil. Škorpijon pa ji je odgovoril: »Taka je moja narava (program).« In oba sta utonila.
'ODREŠENIK' JE NOVI PROGRAM
Narava programa, po katerem zaradi izvirne napake (o kateri sem že veliko govorila v svojih prejšnjih člankih) v vseh nas in v celotnem obstoju živi Življenje (Bog, Dobro, Kristus) in Smrt (Vrag, Zlo, Antikrist), je enaka. Ne glede na to, kaj naredimo, nas ta(k) program na koncu ugonobi.
Vsak od nas pa se lahko odloči in spremeni svojo naravo ter z izrekom zgoraj navedene afirmacije ustvari nov program: JAZ SEM ŽIVLJENJE IN NIČ SMRTI V VEČNOST IN NESKONČNOST (amen), ki ga bo namesto v neizbežno pogubljenje prerodil in vodil v (večno in neskončno) življenje. Vendar pa se je treba zavedati, da poti nazaj potem več ni. Ko boste navedeni program enkrat 'aktivirali', ga nihče in nič, niti vi sami, ne bo mogel več spremeniti. Ustvarili boste namreč novo 'VIŠJO SILO', ki bo za razliko od programa (višje sile), ki ga zaradi izvirne napake nosimo v sebi vsi in nas neizbežno vodi v pogubo, samodejno delovala v večnost in neskončnosti in vas bo po eni strani stalno silila, da boste prepoznavali in popravljali svoje napake, jih preprečevali in ne ponavljali, kar bo lahko tudi zelo travmatično in dolgotrajno, po drugi strani pa vas bo ta ista nova 'VIŠJA SILA' tudi varovala pred zlom in vodila tako, da boste, tudi če boste (z)grešili, vedno znova našli pravo pot. Pot v (večno in neskončno) življenje.
Z navedeno afirmacijo si je Izvir (Narava, Vesolje, Obstoj), ki ga jasnovidno berem in iz katerega vse izhaja in v katerem vse obstaja, tudi človeštvo, tik pred svojo neizbežno pogubo rešil življenje, citirana afirmacija pa je, potem ko sem jo spoznala in 'aktivirala', rešila življenje tudi meni. Kako pa se boste odločili vi?
inspiracije