Pomlad.
Mlado dekle sedi na sončni terasi in opazuje bele metuljčke kako se igrajo med seboj v ozračju, posluša petje ptičk, ki naznanjajo, da pomlad že trka na vrat. Še posebej jo osupne črml, ki se napaja s medom pred njenimi očmi, v v vijoličnih cvetovih. Navdihne jo ta preprostost življenja. Čmrlj čez nekaj časa odleti v neznano in čez nekaj časa se ponovno vrne. To dekle je zelena maginja, ob tem razume cikle narave, razume, da živali imajo svojo osebnost, svoj način življenja s katerim delujejo po ciklu narave.
Ko se čmrlj vrne, se dekle sprašuje, kam je čmrlj odšel in se nato vrnil. Dobila je odgovor, da je med odnesel svoji družini, ki je odgovoren, da poskrbi zanjo. Dekle je osupnila ta informacija. Spoznala je preprostost življenja, svetlobno dejanje narave ji je dalo novo potrditev o ljubezni. Ob tem je tudi spoznala, kako so ljudje pozabili za res na naravo. Kako je svet poln borbe, samo jaz in s tem posledično uničujoč življenja okoli sebe.
Pomlad je tista, ki nas spomni, da je življenje razvoj, je cikel in je preprostost. Danes je veliko ljudi zunaj v svetu izgubljenih zaradi preplašenosti, predvsem zaradi strani trde vzgoje in medijev. Ob tem so ljudje pozabili na preprost svet. Pozabili so uživati v malih stvareh, ki jim ga življenje ponuja. Pozabili so na navdih in notranjo srečo. Zakopali so se v tono težke kamne, a le če bi vsak dan odvrgli en mali kamen od sebe, nekega dne bi lahko prišli v svojo osebno svobodo.
To lahko človek naredi v vsakem naslednjem svojemu koraku, že samo s tem, da se ustavi in opazi, da obstaja, kako se počuti in ne dela iz sebe sužnja zaradi mnenja drugih. Narava je tista, ki nam kaže preprostost življenja in celi čas je pred nami. Začni opazovati naravo, tudi tiste res malenkosti narave. Vrniti se v naravo in v njen cikel je svoboda.
(pripoved je avtorsko zaščitena)
inspiracije