Družina, navzven videti zelo ljubeče narave. V resnici je ta Družina imela veliko srce. Imela je pa tudi svojo temno stran, ki je iz dneva v dan po tihem rušila to ljubezen in medsebojno zaupanje.
To je pripoved o vzgoji, katero se je oče trudil vzgojiti pristojno svoji hčerki. Vendar je sam plaval v bolečini. Bolečina je nastala pred dvema dnevoma, ko mu je žena nenadoma preminula. To mu je ponovno vzelo vdih do življenja. Njegov dih do takrat je bil smisel le njegova ljubezen, ki ga je sprejela takšnega kot je, njuni hčerki je videl kod sad te ljubezni. A zdaj se mu je zdelo vse izgubljeno. Ponovno je prijel steklenico žgane pijače v roke, to mu je pomagalo, da je izgubil občutek zase.
Hčerki je ob tem začel gledati, kot nevredni. S tem ju je tudi zlorabljal s ostrimi besedami in grdim pogledom. Starejša sestra, ki jih je štela komaj devet let, je mlajši šestletni sestri obljubila, da bo poskrbela zanjo in za očeta. Ob tem si je mlajša hči oddahnila, da bo vse vredu. Leta so šla. In starejša hči je prišla do svojega 18leta. Izpolnila je svojo obljubo, kot je obljubila in uspelo ji je, da se je družina obdržala skupaj. Začelo se je njeno najstniško življenje. Njeno srce je bilo še vedno polno ljubezni, kljub prehitro odgovornemu življenju.
Okolica v kateri je živela so vedeli, za njihovo življenje. Niso nič kaj dosti želeli se vmešavati. Bili so pa začudeni nad sijajom deklice, kako jo življenje ni potolko. Deklica je tu pa tam dobila možnost govoriti s ljudmi, kako je še vedno lahko tako srečna. Odgovorila je, da ji drugo ne preostane, kot da ljubi, druge možnosti ne vidi.
(pripoved je avtorsko zaščitena)