Meditacija je notranje raziskovanje, samoopazovanje in spoznavanje nas samih. Omogoča nam prepoznavo, da se ljudje na vse kar se nam dogaja odzivamo zelo naučeno, programirano. Vse želimo popredalčkati in dati vsemu nalepke- Tako namesto pričakovanega reda dobimo in živimo kaos. Naše izkušnje tako kategoriziramo med dobre, slabe in tiste, o katerih je nesmiselno izgubljati besede, torej – nezanimive.
Tako smo ves čas v boju. Dobre želimo zadržati, se jih oklepati in obžalovati, ko minjejo. Pred slabimi nenehno želimo zbežati. Tiste nezanimive pa tako ali tako ignoriramo. To smo se naučili, ne da bi vedeli in videli, da s tem omejimo velik del informacij in da smo ves čas v dirki, brez cilja. Posledica tega je, »če bi« sindrom, sindrom izgovorov. Pogojujemo našo srečo, naše zadovoljstvo in prelagamo odgovornost na druge. Če bi imel več denarja, boljšega partnerja, drugo službo….bi bil srečen. V resnici pa je ravno obratno.
Življenje je tok, nenehne sprememb
Tudi, če tega ne opazimo in razumemo se to dogaja, smo mi v vsaki sekundi starejši, drugačni. Vse to zamudimo, ker smo tako zasedeni z “divjanjem”, ki nam prinese le stres, izčrpanost in utrujenost. Misel, zvok, dogodek, izkušnja vse to pride in gre. Ljudje pa namesto, da bi temu poskušali slediti vse to želimo kategorizirati.
Ves čas se borimo proti svojim lastnim izkušnjam
Ne razumemo, da so izkušnje tiste, ki nas bogatijo, ki nas razvijajo in omogočijo rast. Da nam prav one omogočajo spremembo, ki jo potrebujemo, da pridemo do boljših rezultatov, do več miru in ljubezni.
Trpimo, ker smo polni kritike in sodbe, naš um je poln mnenj. Želimo imeti vse pod kontrolo, tudi tisto kar ni mogoče kontrolirati. Pod kontrolo imamo lahko zgolj nas same, vendar moramo najprej videti in spoznati sebe. To pa je mogoče le z novim nivojem razumevanja, z zavedanjem.Gre za nivo razumevanja kjer se postavimo nad to naučeno kategorizacijo izkušenj, nad dobrim in slabim in nad bolečino in užitkom. Gre za percepcijo, ki se jo je moč naučiti.
Bistvenih sprememb v življenju ne moreš spremeniti dokler sebe ne vidiš takšnega, kot si
Kar pa je z avtomatskim delovanjem nemogoče. Če se vedno na določene situacije odzovemo naučeno, ne da bi se od situacije, čustev znali distancirati gledamo na situacijo skozi svoja očala, prepričanja, izkušnje, ki smo jih doživeli.
Gledamo na situacijo s sklepi, ki smo jih sprejeli davno nazaj, ne da bi ponovno ocenili in se zavestno odločili ali ta sklep zares dela v našo korist. Tako ne vidimo realne situacije, takšne, kot je ampak jo vidimo skozi naša očala in ta pogledj je mnogokrat bistveno drugačen, popačen. Tako dnevno vstopamo v svoje lastne iluzije in v iluzije drugih.
Gledamo isto stvar in se ne zavedamo, da jo vsak (zaradi očal) vidi drugače, temu seveda sledi prepir kdo ima bolj prav.
Skrivnost življenja je videti sebe takšnega kot si. Ko se naučiš sebe videti ne vpleteno se zgodijo spremembe v tebi avtomatsko. Brez boja, pravil, sile. Moraš videti sebe kdo si brez iluzij, brez sodbe in brez odpora. Gre za proces.
Meditacija je način, da očistiš svoj um vsega naučenega, vsega zastarelega
Nihče ne more storiti zate več, kot tvoj čisti um. Um brez miselnih procesov, sovraštva, pohlepa, ljubosumja je čisti um, ki te spravi ven iz ječe čustev. Meditacija pripelje um v stanje miru, zavedanja, koncentracije in vpogleda v to kdo si in kdo so ljudje okrog tebe. Bolj, kot to razumeš bolj si lahko odličen v vseh vlogah, ki se jih gremo. Bolj si lahko sočuten. Do drugih čutiš ljubezen, ker jih razumeš. Razumeš pa jih lahko, ker si najprej lahko razumel sebe. Pogledal si globoko vase in videl svoje iluzije, padce, človečnost tako si se naučil odpustiti sebi in se naučil imeti rad sebe. Ko se naučiš sočutja do sebe je sočutje do drugih avtomatsko.
inspiracije