Meditacijski položaji so položaji, v katerih meditiramo in so odvisni od vrste meditacije. Poznamo statične meditacijske položaje, kjer zazvamemo določeno držo. Pri dinamičnih meditacijah pa ne zavzamemo specifičnega položaja, saj se le ta spreminja čez celotno trajanje meditacije. Najpogostejši meditacijski položaj je sede na stolu. Kljub temu, da nas iz večino plakatov, letakov in spletnih strani privabljajo fotografije oseb v lotosovem položaju z nakazanimi mudrami, pa omenjen položaj ni tako pogost, saj zahteva obilo telesne vzdržljivosti in sposobnosti osredotočenja (fokusa).
Sede na stolu
Sedemo na stabilen stol in se z zadnjico najprej pomaknemo do konca sedala in se naslonimo na naslonjalo. Če usmerimo svojo pozornost na telo (še posebej na položaj medenice), opazimo, da je medenica nagnjena nekoliko nazaj (se sesede). V tem položaju tudi hrbtenica ni ravna, zaradi česar je pretok energije omejen. Z zadnjico se počasi pomikamo proti sprednjemu robu stola, pri čemer smo pozorni na položaj medenice. Pomikamo se toliko časa, da začutimo, da je naša medenica v srednjem, nevtralnem položaju, naša hrbtenica pa pokončna in vzravnana. Medenica se postavi v nevtralni položaj, kadar je zadnjica pomaknjena nekoliko preko sprednjega roba stola.
Če je naša medenica pomaknjena preveč preko roba in se ne čutimo stabilni na stolu, je bolje, da se usedemo na tla in z blazino podložimo zadnjico (turški sed, lotosov ali polovični lotosov položaj). V sedečem položaju na stolu se pogosto zgodi, da se v področju hrbtenice sesedemo, zaradi česar se poruši pravilen položaj, posledično pa prihaja do neprijetnega občutka v področju hrbta, nesproščenosti ter prisotnost misli. Hrbtenica mora pri tem položaju biti kar se le da vzravnana.
Brado nadvse lahno potisnemo proti grlu in posledično začutimo kako se mišice vratu podaljšajo, prav tako pa pridobimo občutek, da se je naša hrbtenica »podaljšala«. Pri omenjenem položaju morajo biti mišice ramen povsem sproščene, kar dosežemo tudi s tem, da položimo svoje dlani s hrbtno stranjo v naše naročje oziroma na stegna. Kot med stegnom in golenjo naj bi bil 90 stopinj, saj s tem pripomoremo k vzdrževanju nevtralnega položaja medenice in posledično vzravnano hrbtenico. Stopala morajo biti v celoti na tleh, naj ne bi bila privzdignjena na sprednji nogi stola, saj tako nismo v stiku z realnostjo in ne zaznavamo celotnega pretoka energije. V kolikor imamo občutek, da se medenica kljub upoštevanju vseh »pravil« za vzpostavitev položaja, nagiba naprej ali nazaj, si lahko pod zadnjico (ne v celoti, ampak le od sredine zadnjice nazaj) podložimo manjšo blazino.
2.Sede na tleh
Meditiramo lahko tudi v položaju sede na tleh. Na tleh lahko meditiramo v štirih različni položajih:
- Turški sed
- Položaj lotosa
- Položaj polovičnega lotosa
- Sede na petah (oziroma podloženo z blazino ali pručko)
a) Tuški sed
Sedemo na tla in pred seboj prekrižamo obe nogi v področju gležnjev oziroma sredine goleni. Pri tem položaju ima medenica možnost, da se sesede zato pod zadnjico namestimo tršo blazino ter jo pomaknimo do sredine zadnjice oziroma do trtice. V kolikor začutimo nelagodje v področju nog, lahko med stopali in stegni položimo tanjši blazino, zvito odejo in se tako izognemo povečanem pritisku na noge. Položaj pa lahko spremenimo tudi tako, da noge bolj »odpremo« (jih razmaknemo). Hrbtenica je s podloženo zadnjico stabilna in veliko lažje ohranjamo pokončen, vzravnan položaj. Ramena so sproščena, brada nežno pomaknjena k grlu, roke položene na stegna oziroma v naročje.
b) Lotosov položaj oziroma polovični lotosov položaj
Sedemo na tla z nogami iztegnjenimi naprej oziroma rahlo pokrčenimi. Eno nogo prekrižamo na drugo, tako da jo poskusimo položiti čim višje po stegnu (čim bližje dimljam). Če k telesu, medenici približamo drugo nogo v rahlo pokrčenem položaju dobimo polovični lotosov položaj, če pa drugo nogo prekrižamo na stegno prej prekrižane noge pa zavzamemo lotosov položaj. Pri tem položaju je sesedanje medenice in hrbtenice manj pogosto, a kljub temu možno. Tudi v tem položaju si lahko pod zadnjico, vse do trtice namestimo tršo blazino. Ramena so sproščena, brada nežno pomaknjena k grlu, roke položene na stegna oziroma v naročje.
c) Sede na petah
Položaj zavzamemo tako, da z eno nogo pokleknemo do tal, nato roki približamo do tal, se tla naslonimi in tako zavzamemo dovolj stabilen in varen položaj, da pridružimo še drugo nogo (pokleknemo še z nasprotno nogo). Nogi (stegna, kolena, goleni, gležnja) naj se dotikata, z zadnjico pa se spustimo na pete. V kolikor začutimo močnejši pritisk na nartu lahko med tlemi in nartom položimo tanjšo odejo in tako sprostimo pritisk na nart. Pri omenjenem položaju se lahko pojavi tudi bolečina v kolenu, zaradi česar si lahko med pete in zadnjico podložimo blazino in zmanjšamo vlek ter pritisk na mišice okoli kolena.
Če si še vedno nismo zagotovili ustreznega, sproščenega položaja, med stopala (pete) in zadnjico podložimo pručko, ki jo lahko oblazinimo z blazino ali z odejo (deko). V kateremkoli omenjenem položaju bodimo pozorni, da je naša medenica v nevtralnem, srednjem položaju, hrbtenica vzravnana, ramena sproščena, brada rahlo pomaknjena k grlu, roke pa počivajo na stegnih oziroma v naročju.
V sedečih meditacijskih položajih lahko uporabimo tudi mudre. Pogosta je "cin" mudra, ki jo izvedemo tako, da palec in kazalec združimo v področju konic (jagodice se stikata), ostale tri prste pa iztegnemo naprej. Cin mudra ponazarja združite kozmične zavesti z zavestjo meditiranca. Pogosto pa je v uporabi tudi "kozmična" mudra ali "hokkai join", ki se naj bi uporabljala predvsem pri zen meditacijah. Mudro izvedemo tako, da desno dlan (obrnjeno proti stropu) položimo približno 4 cm pod popek, levo roko položimo na desno dlan (leva dlan je obrnjena navzor), tako da prsti leve roke prikrivajo prste desne roke. Nato združimo konice palcev na način, da oblikujemo oval. S to mudro se osredotočimo na vir naše življenjske energije in na ta način postane naša življenjska energija bolj stabilna.
3.Leže na tleh
Meditiranje v položaju leže na tleh se uporablja manj pogosto, saj lahko v tem položaju hitro zaspimo. Osnovni ležeči položaj izhaja iz jogijskega položaja (asane) »trupla« oziroma »savasana-e«. Položaj zavzamemo tako, da se uležemo s hrbtom na tla, roki rahlo odročimo od telesa (cca 20cm) ter razmaknemo nogi v obliki črke "v". Dlani naj so odprte in obrnjene proti stropu, celotna noga pa naj rahlo pade navzven. Brada je nekoliko pomaknjena proti grlu. Omenjen položaj se pogosteje uporablja pri zvočnih meditacijah in zvočnih kopelih. Meditacija v tem položaju naj traja krajši čas ali pa se oblecimo toplo ter si priskrbimo odejo, saj se telo v tem položaju zelo hitro ohladi. Leže lahko meditramo tudi na enem ali drugem boku, kjer je pod glavo nameščena tanjša blazina (vzglavnik), nogi pa sta nekoliko pokrčeni (ena noga je bolj spredaj, druga bolj zadaj). Položaj rok je takšen, da ena roka počiva na boku, ki "gleda" proti stropu, druga roka pa je položena na blazino ob glavi. Ležeč meditacijski položaj lahko izvedemo tudi tako, da pod glavo in zgornji del ramenskega obroča namestimo blazino ter zavzamemo osnovni ležeči položaj.
Vir fotografij: www.buddhismwithoutboundaries.com
inspiracije