Se rad/a sprehajaš ali tečeš? Si ljubitelj/ica narave? Gozd te čaka. Gozd ne vabi. Vanj se povabiš sam/a. Vendar kako?
Drevesa imajo svoj dom, ki se kliče gozd. Vanj vstopiš brez povabila, brez najave. V njemu se obnašaš, kot te je volja. In gozd na to odreagira. Utihne, zapre se, postane nem in gluh za tvoje želje, prošnje, tvojo zvedavost.
Pred gozdom se ustavi, se najavi in se zahvali za dovoljenje za vstop, ter za vse skrivnosti, ki ti jih bo odkril, za vsa bitja, ki jih boš lahko uzrl in vsa znanja, ki se jih boš lahko učil.
In gozd odgovori. Glasno, ubrano, bogato, brez omejitev. S svojo govorico – govorico Narave. Trudi se biti prisoten in zbran, kajti tako odneseš največ, tako si res tam. Tako vse skrbi in bolečine izginejo. Ti pa si spet lahko otrok: ki se igra, raziskuje, izkuša tisto prvinskost, ki se ji reče življenje brez represije Uma.
inspiracije