Ko dosežeš »tišino in zavedanje« si v stanju odsotnosti uma in občutka popolnega zavedanja, pa vendarle, ko je potrebno nekaj narediti ... To narediš brez napora. Ko svoje »narediš« um lahkotno počiva v ozadju in čaka, da ga ponovno »uporabiš«, ko je to potrebno. Si onkraj vedenja in nevedenja. Si vse to in obenem nič od tega.