Ne, notranjega miru ti treba prislužiti. Ničesar ti ni treba narediti, da bi ga bil/-a vreden. Pravica do notranjega miru je pravica, ki ti je bila podarjena ob rojstvu in nihče ali nič ti je ne more vzeti. Le sam/-a si tisti, ki se tej pravici lahko odrečeš, s tem, ko razmišljaš, da moraš narediti to ali ono, da se bo notranji mir ponovno naselil vate.
Zaupaj, da je notranji mir že v tebi. Vedno in povsod te spremlja na tvoji poti. S teboj je v radostnih dneh in v težkih nočeh. S teboj je v trenutkih veselja in v trenutkih dvomov in skrbi.
Znaš prepoznati pri sebi kdaj si v stiku z njim? Poišči takšne trenutke iz preteklosti in zaupaj, da so mogoči tudi v sedanjosti. Čeprav se včasih zdi, da se notranji mir skriva za oblaki obveznosti in skrbi, zaupaj, da je tam. Enako kot zaupaš, da je zadaj za oblakom nebo pa čeprav ga ne vidiš.