TELESNO EMOCIONALNA TERAPIJA
Telesno emocionalna terapija je sproščanje čustvenih blokad preko telesa. Telo in čustva so močno povezana. Na to povezanost kažejo že same besedne zveze, ki jih pri govoru pogosto
uporabljamo: »Na jetra mi greš.« Pomeni, da nas je nekaj močno razjezilo. »S cmokom v grlu sem se približal tabli.« Se pravi strah me je bilo in ker ni bilo primerno, da bi to izrekel, me
je tiščalo v grlu. »Ob tej srce parajoči zgodbi, bi se najraje razjokal.« Ta zgodba je v meni zbudila tako žalost, da bi se najraje razjokal.
Čustva so doma v telesu in imajo svojo energijo. Energija prosto teče po telesu in okrog njega, ko pa se zgodi nekaj čustveno bolečega je tako, kot pri telesu v primeru, da dobi udarec.
Zakrči se. Če so v bližini ljudje, ki to zaznajo in nas znajo v čustveni bolečini slišati in sprejeti, potem se napetost sprosti in energija spet prosto steče po telesu. V nasprotnem primeru nastane čustvena blokada. Čustvena blokada lahko povzroča tudi telesno bolečino in se skozi leta lahko razvije v bolezen.
Vsako čustvo ima svoj namen in je v svojem bistvu dobro, ne glede na to ali je prijetno ali neprijetno. Pomembno je, da si dovolimo čustva začutiti, ne pa reagirati iz njih.
Pogosto smo čustvene blokade dobili že v otroštvu. Morda nismo imeli staršev, ki bi zmogli sprejeti naša čustvena stanja in nas v njih podpreti, morda smo doživljali travme, itd... Blokade so se lahko zgodile že v času, kamor naš spomin ne seže, pred tretjim letom starosti in tako nimamo zavestnega dostopa do teh vsebin, tako kot nimamo zavestnega dostopa do travmatičnih vsebin, če je pri travmi prišlo do disociacije. Telo pa je zares narava in kliče po razrešitvi. Zato se nam v življenju dogajajo stvari, ki zbujajo enake občutke, kot smo jih doživeli v času, ko se je blokada ali travma zgodila.
Kot telesno emocionalna terapevtka, glede na osebno zgodovino in glede na trenutne težave, ter zastavljene cilje ob vsakokratnem pogovoru pred in po terapiji in opazovanju telesa med pogovorom, delam ob telesu na način, ki podpira čustveno energijo posameznika, da se okrepi in na ta način, tudi ob pomoči couchinga med vajo, sprosti čustveno blokado. Pri sprostitvi čustvene blokade se lahko pojavijo spomini, jok, tresenje, lahko pa se ne pokaže nič posebnega in čez čas samo opazimo, da do določenih stvari pristopamo drugače, bolj svobodno. Lahko pridemo do globokih uvidov, ki nam končno povežejo življenje, posebej v primeru, ko čustvene blokade izvirajo iz zgodnjega otroštva.
Telesno emocionala terapija je pot v globino in nas odpira za nova spoznanja hkrati pa nas osvobaja naboja preteklosti. To ne pomeni, da pretekost lahko izbrišemo. Ne. Jo pa ovrednotimo, izničimo naboj in spoznamo kam spadajo čustva, ki nas pogosto obremenjujejo, ter jih v primeru, da se spet oglasijo znamo umestiti tja, kamor spadajo. V preteklost.
NAZAJ V VARNO NAVEZANOST
Ljudje začnemo graditi navezanost že v maternici. To se potem nadaljuje s prihodom na svet in življenjem v družini. Če smo varno navezani imamo v sebi občutek zavarovanosti in nahranjenosti, pri čemer lahko v odraslosti gradimo prav take odnose. Varna navezanost je naše naravno stanje, občutek v ozadju vsega kar smo, ki pa je pogojeno s tem, kako so se starši odzivali na nas. V primeru, da so bili starši na nas odzivni, in so uspeli prepoznati naše potrebe, se na njih primerno odzvati, so se z nami igrali in smo bili v njihovih očeh videni, smo lahko zgradili varno navezanost. Če starši tega niso zmogli, smo se na varno navezanost prilagodili z eno od ostalih, manj primernih oblik navezanosti, ki pa povzročajo različne težave v odnosu do sebe in v bližnjih odnosih ter v odnosih nasploh. Tako lahko v primeru izogibajoče navezanosti naš sistem navezanosti reagira na bližino tako, da se moramo naenkrat umakniti iz odnosa, predvsem po trenutkih, ko smo si posebej blizu. Občutek imamo, da moramo in je bolje, da vse storimo sami, tudi v primeru, ko nam je zelo težko, le s težavo poiščemo pomoč. V primeru, da smo imeli starše, ki so zmogli dati ljubezen vendar v tem niso bili konsistentni, morda zaradi svojih težav in travm, razvijemo ti. ambivalentno, anksiozno obliko navezanosti, ko imamo občutek, da imamo varnost samo določen čas, potem pa čutimo, kot bi nam nekdo spodmaknil tla izpod nog. V odraslih odnosih smo potem bližje kot smo si, vedno bolj prestrašeni, saj smo prepričani, da bo te povezanosti kmalu konec. Težava v tej vrsti navezanosti je tudi, da nekako izgubimo občutek zase in zelo hitro začutimo in prevzamemo občutja drugih ljudi.
Najbolj komplicirana je neorganizirana navezanost, ki jo razvijemo v primeru, da smo imeli strašljive starše ali strašljive življenjske okoliščine, torej travmatične izkušnje. V tej navezanosti čutimo, da so starši, h katerim bi se morali zateči po zavetje in pomoč hkrati vir grožnje. V odraslih odnosih tako doživljamo, da bolj ko smo si z nekom blizu, večji je tudi občutek ogroženosti. Neorganizirana navezanost se lahko bolj nagiba k izogibajoči ali ambivalentni navezanosti.
Vsaka prilagoditev na varno navezanost ima tudi svoje prednosti. Recimo, pri izogibajoči navezanosti imamo lahko velike intelektualne dosežke in smo pripravljeni v delo veliko vložiti. Pri ambivalentni navezanosti imamo veliko zmožnost razumevanja drugih ljudi.
Nikoli nimamo samo ene oblike navezanosti. V določenih okoliščinah razvijemo varno navezanost, v drugih pa eno od ostalih prilagoditev navezanosti.
Dobra novica je, da so naši možgani nevroplastični in se zato lahko spreminjajo celo življenje in da je naš sistem navezanosti naravnan v smer, da takoj ko dobi priložnost privzame lastnosti varne navezanosti. Tako nam zelo pomaga, če smo skupaj z ljudmi, ki imajo varno obliko navezanosti, če gledamo filme in beremo knjige, ki dajejo občutek varnosti. V veliko pomoč pa so nam tudi vaje, ki nam pomagajo naravnati naš sistem navezanosti nazaj k varnosti. Na tem delam v delavnicah varne navezanosti.
Varna navezanost je predpogoj vsakega dela na sebi. Delo na tem nas usposobi za pristen in topel odnos s sabo in drugimi in nam pomaga odhajati v svet z občutkom nahranjenosti. Ker svoj sistem navezanosti prenašamo na naše potomce je delo na varni navezanosti tudi največja dediščina, ki jo lahko damo svojim otrokom.
COACHING: PREOBRAZBA PO IZDAJI
Izda nas lahko partner, prijatelj, sodelavec, nadrejeni...Ob izdaji se nam podre svet in počutimo se, kot da nam je nekdo izpodmaknil tla izpod nog, ali kot da bi nas nekdo boksnil v trebuh. Zato ni čudno, da ljudje, ki so bili izdani pogosto zbolijo na črevesju.
Izdaja je travma, ki potrebuje zdravljenje, saj podre naš sistem vrednot. Podre nam zaupanje v druge in vase, saj po takem dogodku začnemo dvomiti tudi vase, ker nismo opazili, da se izdaja pripravlja.
Pri naslavljanju izdaje s pomočjo petih korakov raziščemo, kako je do izdaje prišlo, kaj nam je preprečevalo, da bi videli, kaj se pripravlja, dotaknemo se vseh nivojev človekovega bivanja (telesni, mentalni, čustveni in duhovni) in ugotavljamo na katerem od teh področij smo šibki in bi potrebovali podporo. Raziščemo svoje meje, prepričanja in vrednote ter se lotimo popravljalnih izkušenj.
Z veliko mero poguma pogledati vase tvegamo pri vzpostavljanju sprememb na področjih, na katerih spremembo potrebujemo in smo na koncu lahko celo hvaležni, da se nam je izdaja zgodila, saj se iz nje lahko veliko naučimo in spremenimo ter na koncu živimo bolj izpolnjeno življenje. Na drugi strani strahu nas čaka novo življenje.
Po osnovni izobrazbi sem dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok in trenutno z otroki delam DSP. Sicer v tujini zaključujem študij Telesno emocionalne terapije in se izobražujem na področju navezanosti, izvajam coaching (Preobrazba po izdaji).
inspiracije