Vsi nosimo ideje in podobe resničnosti, ki jih najbolj pogosto pridobivamo od drugih ljudi, s pomočjo tečajev, branjem knjig ali preko medijev. Vsi ti zunanji faktorji nam podajajo slike, kako so stvari in kaj se dogaja. Pravzaprav vodijo tok naših misli, razmišljanj in vedenja. Posledično se priklopimo na avtopilota in plovemo skozi čas in prostor, ki v resnici ni odslikava naše notranjosti. Plovba na avtopilotu je enostavna, lagodna in brez nobenega napora.
In ravno zaradi odsotnosti napora, tiste zavzetosti in zagnanosti, ki seveda terja določeno mero energije, ostajamo v tem stanju lagodja. Prepuščamo se toku, zibamo se na valovih oceana, ki ni naš in plovemo v smer, ki ni naša. Niti se ne trudimo, da bi pogledali in preverili kam plovemo ter kako se resnično počutimo in kaj v resnici mislimo.
Zaprti smo v kletko, ki nam jo oblikuje zunanje okolje. Seveda imamo tu na razpolago vse, da dodatno poglabljamo vedenje in videnje sugerirane realnosti. Mnogi bodo trdili, da nas to ščiti, varuje pred nevarnostmi in kaže smer varne poti.
Vendar – umik v zlato kletko ne pomeni svobode. Skozi rešetke ne vidimo čarobnosti sveta, ne moremo se povezati in uživati v vitalnosti novih srečanj. Izgubimo stik s tem, kar je osnovno – naša resničnost. Pozabimo, da je neposreden stik lahko sploh možen. Živimo v sanjski resničnosti.
Vstopite v svojo notranjost, v svoje jedro. Vaše notranje jedro je živo, in ko tavate v zlati kletki, jedro živi vaše sanje. Je drobna iskrica, ki kliče da prižge ogenj.
Dovolite ji, da ga prižge.
POMISLITE in POSKUSITE:
Predstavljate si, da je vaše življenje vsaj tako čudežno, kot so luna in zvezde. Kaj je to, kar stoji med vami in neposrednim stikom z vašim življenjem? Kaj lahko storite, da se ta pregrada raztopi?
inspiracije