Življenje je podobno hoji v gore

Življenje je podobno hoji v gore. Hočemo višje in višje in prav je tako. Če si naši predniki tega ne bi želeli, bi še vedno živeli v votlinah.

Proti vrhu pa ne vodi samo ena pot. Katero pot bomo izbrali, je odvisno od nas. Tu se začne zatikati.

Izberemo lahko položnejšo, ki varna, a sama hoja traja dlje, ker je daljša. Tudi ta pot ima več odcepov, ki so različno naporni. Če vedno iščemo manj naporno, bomo večino časa hodili okoli gore, vzpeli se pa ne bomo kaj veliko.

Namesto, da bi kamen prestopili, ga naložimo v nahrbtnik.

Tako se dogaja z nami, če v življenju iščemo lažje poti, pometamo stvari pod preprogo in kar odlašamo z bolj neprijetnimi soočenji. Čez nekaj časa ugotovimo, da so ostali pred nami, mi pa krožimo okoli gore po isti poti.

Začnemo se pritoževati. »To ni fer. Ostali imajo srečo, da so že višje. Verjetno so jim pomagali drugi.« Poleg tega hoja ni več prijetna, ker je nahrbtnik težak. »Tolk se matram v življenju, pa nikamor ne pridem,« jamramo. In tako leta in leta hodimo okoli gore in se pritožujemo.

Lahko izberemo težjo pot z več vzpona. Napornejša je in ko pridemo do skale, podvomimo, ali bomo zmogli. Ko odstranimo pretiran strah, se začnemo vzpenjati. Takrat se zadihamo, včasih uporabimo vso moč, da se obdržimo in dvignemo. S tem okrepimo mišice nog in rok, v življenju pa pridobimo na samozavesti in zaupanju vase. Čutimo moč.

Močni smo in zmogli smo. Ob naslednji skali smo bolj pogumni z manj dvoma vase. Tudi naš nahrbtnik ni težak, ker skale prestopimo ali splezamo čez njih in jih ne nalagamo vanj.

Včasih nismo dovolj pozorni in naenkrat ugotovimo, da smo se zaplezali. »Ne, ni res,« rečemo in rinemo naprej.

Navadno se zaplezamo, ko nekaj hočemo za vsako ceno in nismo pozorni na opozorila, ali ko neskončno upamo, da bo iz previsne skale nastala travnata ravnina. Takrat je treba nazaj. Ampak mi se odločimo naprej. Potem naenkrat ne moremo ne naprej, ne nazaj. »Nobene možnosti nimam več. Nič ne morem narediti.« Takrat rabimo pomoč.

Tako kot iz skale reševalci rešijo zaplezanega planinca, tako v življenju rabimo nekoga, da nam pomaga urediti življenje na fizičnem in duševnem področju. Rešitev obstaja, ni pa rečeno, da je lahka in takšna, kot si jo želimo. In to je tisto, zaradi česar se raje držimo skale, ko da bi prijeli za ponujeno roko.

Ni nujno, da si želite na vrh. Večina nas je čisto zadovoljnih, če pridemo do koče, kaj dobrega pojemo, se razgledamo in se namartinčkamo  .