Ana je izredno bitje, nežna, prijazna in lepa. Na prvi pogled ne moreš, da si ne rečeš, vav, kakšna ženska. Dolgi skodrani lasje, čudoviti beli zobje ob prijaznem nasmehu, drobna postava in malo temnejša polt. Kljub njenemu videzu pa mi Ana en velik problem, ne čuti svoje ženskosti, vedno si je želela, da bi bila fant ali moški, že kot mala punčka se je raje igrala z igračami od fantkov, barbik in punčk niti pogledala ni. Tudi njeno obnašanje je bilo vedno malo fantovsko, prav tako njene kretnje in njeni hobiji. V osnovni šoli je edina od punc igrala nogomet in se rajše družila s fanti. V najstniških letih je precej trpela, z oblekami je sicer nakazovala, da je ženska, želela se je namreč tako počutiti, ampak ji to nikakor ni uspelo. Že njena hoja in način govora sta izdali, da se po njenem drobnem telesu preliva ogromna želja po tem, da bi se rodila kot moški. Prizna mi, da si je njen oče želel moškega naslednika po dveh starejših sestrah in da je menda mama pri njeni tretji nosečnosti vsak dan molila, da se bo rodil fant. To razloži marsikaj in tega se je začela zavedati tudi sama. Vsako bitje v trebuhu sprejema informacije iz okolja in četudi se je rodila kot punčka, si je tudi ona želela biti fant. Še več, tudi obnašala se je kot fant, samo, da bi zadovoljila očetovi želji.
Z očetom ni imela ne vem kakšnih odnosov, več kot toliko ga ni bilo niti doma, cele dneve je delal in se družini zelo malo posvečal. Opraviči ga z razlago, da so bili pač časi taki in da je bilo potrebno za pošten zaslužek garati. A vendar, vedno je iskala njegovo pozornost, on pa jo je želel samo zaščititi pred okolico in jo večkrat zato zapiral doma. Omejena je bila z vseh strani in nobena njena želja ni bila uslišana. Očeta se je skoraj bala in ga vedno poslušala, v kreg z njim se je spustila samo enkrat, prvič in zadnjič. Izkušnja ni bila lepa. In tako je odrastla v nekaj, kar so ustvarili drugi. Njene želje in strasti so poteptali, počela je kar so želeli drugi in tako se je tudi obnašala. Postala je nekdo, ampak tisti nekdo niti približno ni bila ona sama in ko je stopila v svet odraslih si je želela samo odditi stran, daleč stran od doma, nekam, kjer bo lahko ona zares ona, nekam, kjer bo lahko upoštevala sebe in svoje želje.
S prvim moškim, ki ga je imela rada je skočila v zakon in odšla od doma. Samo odhod pa seveda ni zacelil vse njene rane in četudi je vedela, da se še išče, je imela v sebi veliko slabih emocij. Želela pa si je samo ljubezni, biti ljubljena in ljubiti. Ko je povila svojega prvega sina si ni niti predstavljala, da bo njena velika želja po punčki prinesla njej in njenemu možu kar štiri zdrave fantke. Čudoviti so, prizna, veliko so me naučili. Moje mnenje o moških je bilo zelo slabo in moji sinovi so me tega skoraj pozdravili. Strinjam se z njo in se ji zasmejim, moja zgodba je namreč precej podobna. Kljub vsemu, kar je razumela, jo še vedno muči vprašanje zakaj je tako hudo sovražila moške in kaj so ji (poleg očeta) tako hudega storili, da je temu tako. Njen oče je bil seveda pika na i in z njo je nekako lepo delal, a vendar svobode z njim ni imela. Z očetom ne upam biti to kar sem, pretvarjam svojo popolnost, igram se popolno hčerko, a sem daleč stran od vsega tega, kar želi on.
Predlagam ji energijsko zdravljenje in pregled prejšnih življenj. Strinja se, vesela je, kajti regresija na kateri je bila, ji ni uspela. Ničesar ni videla, še preveč je polna strahov, da bi utegnila vstopiti v svoje prejšno življenje. Bom jaz vstopila namesto tebe, ji rečem. Prikima mi, se uleže in počasi začneva. Še preden začnem me prime za roko, napol v solzah in mi prišepne. Tudi v postelji ne znam uživati, težko se sprostim in čutim, da so blokade tudi tam.
Moja vizija med zdravljenjem se začne že pri odpiranju čaker. Zagledam lepo blondinko v plesnih čevljih. Nekaj časa mi pleše nato pa se ustavi in pade na tla. To je moj zadnji ples, poročila se bom in ne smem več plesati. Ne spodobi se za poročeno žensko, da pleše kot mala punčka. Kako bom živela brez mojih plesnih čevljev, kako bom preživela brez teh čudovitih gibov, se sprašuje. Svojega bodočega moža je ljubila z vsem srcem in za njega je bila pripravljena se odpovedati plesu in vsemu, kar paše zraven. Na dan poroke je bila zelo vesela in kmalu potem se jima je rodil čudovit fantek, ki je dve leti kasneje dobil tudi sestrico. Bila je vesela žena in mama, vedno doma, moža ni dosti videla, bil je precej visoko v političnih krogih in tudi ob večerih je domov prihajal pozno. Nekega večera se je odločila, da ga preseneti v njegovi pisarni. Oblekla se je zapeljivo, že dolgo se nista ljubila. Ko je vstopila v njegov delovni prostor pa jo je pričakal neljubi prizor, njen mož na mizi z dvema ženskama, okoli njih polno drugih parov. Šokirana od vsega, kar je videla, je hotela zbežati proč. V tistem trenutku jo od zadaj zagrabi moški in jo porine v majhno sobo na hodniku. Upirala se je z vso močjo, kričala, tolkla po vratih, vse, da bi jo pustil odditi. Slekel jo je na grobo in si jo vzel z vso silo. Naslednji prizor me pelje v jutro po tistem dogodku, ležala je v postelji, ob njen otroka, moža od nikjer. Počasi je vstala v bolečinah, začela pakirati stvari, vzela otroka in odšla proč. Mož jo je seveda našel, silil jo je naj pride domov, češ da je žena pomembnega politika, da si tega ne more privoščiti, da ni bilo nič takega, da je tudi ona pač poskusila nekaj novega in da mora biti vesela, ker ji tega ne zameri. Ko je poslušala te besede si je prisegla, da z njim ne bo več živela. Ker pa ni imela možnosti, da bi odšla je nekaj časa še vztrajala v propadlem zakonu, vse dokler ni njen mož svojih žensk začel voziti celo v njen lastni dom. Takrat ji je prekipelo, zasikal ji je, da je itak neuporabna, da si mora pomagati, naj se sprijazni, da taki moški so. Če so taki, si je mislila, jih nočem več ljubiti, sovražim jih. Poteptali so me, ubili so vse, kar je bilo ženskega v meni. Prisegla si je, da ne bo nikoli več ljubila. Moža je potem le zapustila in težko je morala garati, da je preskrbela svoja dva otroka. Vizija se je končala z njeno smrtjo, ob njej sta bila njena ljubljena otroka, umrla je zadovoljna, ampak precej osamljena, kajti v svoje življenje ni spustila več nikogar.
Seveda je Ana to sovraštvo do moških prinesla v to življenje. Reševala je karmo sovraštva do moških. Seveda se tega ni zavedala do pred kratkim, ampak na koncu ji je življenje dalo štiri fantke zgolj zato, da jo bodo naučili spet ljubiti. Tako kot si to zasluži in tako kot mora biti. Njena pomanjkljiva želja po spolnosti je bila seveda rezultat vsega. Katera se lahko moškemu preda brez nikakršnih zadržkov, če pa jih sovraži? Šele, ko ljubiš z vsem srcem, se lahko predaš s celim bitjem in telesom. V njeni drugi čakri je bilo polno jeze in zamer. Očistila sem jo vsega.
Po zdravljenju ji povem svojo vizijo in pove mi, da je nekaj podobnega že sanjala in da je čutila, da je šlo za spolno zlorabo. Bila je zadovoljna in sproščena, nasmejana. Še bom prišla, mi reče. Počutim se lahkotnejšo in bolj čisto. Sedaj še bolj razumem zakaj sem morala imeti takega očeta, hvala njemu sem ozavestila vse, kar sem morala. Hvaležna sem mu za vse.
Res je zanimivo kako se stvari odvijejo, ko si enkrat v dopuščanju, ko enkrat razumeš dejanja svojih bližnjih. Tudi tisti, ki s tabo ne ravnajo najlepše ti pomagajo, kajti tisti so tvoji najboljši učitelji in ko jim en dan postaneš hvaležen, si na poti osebne zmage in brezmejnega zadovoljstva.
Namaste,
Urška Trampuš
inspiracije