Ko začenjamo nek odnos na novo, kjer so vključeni tudi otroci iz prejšnjih zakonov ali odnosov, se je potrebno zavedati določenih stvari, če želimo zgraditi in ohraniti harmonične odnose na dolgi rok.
Čudovito je, ko se najdeta dve osebi, ki si želita biti skupaj in zgraditi prihodnost skupaj. A popolno harmonijo lahko zruši nepričakovan odziv otrok, ki se znajdejo v središču novih odnosov. To, da otroke silimo, da sprejmejo partnerja, ne prinese nič dobrega v odnose in novo nastalo družino. Tako kot mi odrasli, se tudi otroci spopadajo s strahovi in dvomi in prav je, da jim prisluhnemo in pomagamo pregnati vse to.
Prvi pomemben korak je iskrena komunikacija z otroci. Otroci niso neumni in znajo zaznati ali celo razbrati, da se nekaj dogaja. Če jih držimo v temi in jim ne razsvetlimo, kaj se dogaja, si bodo sami ustvarili črne scenarije, ki pa niso najprijetnejši.
Primaren strah otrok je ponavadi ta, da bodo izgubili enega od staršev zaradi novega partnerja. Zato se morajo zavedati, da čeprav se bodo stvari malo spremenile, še ne pomeni, da bodo izgubili vas ali vašo naklonjenost. Še posebej jim je potrebno ne samo poudariti, temveč z dejanji tudi dokazati, da si boste kot starš vzeli čas zanje in boste prisotni z njimi. Otrok potrebuje varnost in stabilnost, vedoč da, ne glede na to ali ste s kom v odnosu ali ne, je v vašem srcu in življenju še vedno prostor zanj. Morda bodo nekateri otroci skušali izsiliti in zmanipulirati svoje starše skozi občutek krivde, ker so sami ranjeni. A če tega ne jemljete preveč osebno, temveč skušate razumeti otroka, zakaj deluje kot deluje, boste hitro našli rešitev za vse. Zavedajte se, da ste vi starš in je potrebno postaviti zdrave meje... tako za vas kot tudi za otroka. A prav tako je potrebno vključiti otroka v odnos in v skupne odločitve. Ko otrokom daste možnost, da lahko izrazijo svojo resnico in jih ne obsojate za to, ste naredili veliko. Otrok bo spoznal, kaj mu je dovoljeno in kaj ne in ob tem ohranil spoštovanje do sebe in do vas.
Prav tako ni dobro otrok siliti, da takoj sprejmejo partnerja in njegove otroke. Vsiljevanje spoštovanja še ne bo prineslo spoštovanja. Kot starši se moramo zavedati, da si moramo tudi mi zaslužiti njihovo spoštovanje. In to bomo dosegli, ko jim bomo prisluhnili in se poskušali vživeti v njihovo stališče. Zopet tu ne smemo dovoliti nespoštovanja. To je zelo pomemben korak, ki ga moramo osvojiti takoj na začetku odnosa. Če je le možno. Če ne, pa je čas da na novo postavimo zdrave meje.
Otroku moramo omogočiti prostor, kjer lahko varno izrazi sebe in svoje občutke, brez da bi ga zatirali. Žal prevečkrat opažam, ko starši v naglici zabrusijo otroku, naj utihne in da se to ne spodobi, da pove resnico. A ta resnica je pomembna.. tako za otroke kot za sam odnos. Seveda je pomembno prepoznati, kdaj je otrok zares iskren ali se želi le maščevati in si nekaj izmisli, zato da dobi pozornost. To se dogaja predvsem v družinah, kjer imajo otroci občutek zanemarjenosti in osamljenosti.
Verjamem, da ko smo na novo zaljubljeni, marsikaj spregledamo. A moje priporočilo je, da ko začnete živeti skupaj, opazujte vaše otroke, kako se odzivajo. Vsaka sprememba v obnašanju je lahko klic na pomoč. Lahko potrebujejo več vaše pozornosti in občutek večje varnosti. Tudi za njih so spremembe in jim lahko predstavljajo šok in travmo. Zato je redna in iskrena komunikacija z otroci zelo pomembna.
Predvsem pa moramo odrasli biti uvidevni tudi do njih. Še posebej, ko gre za partnerjevega otroka, se lahko v njih vzbudi ljubosumje. Hote ali nehote lahko začnejo braniti sebe z izjavami, da vi že niste njihov starš. In prav imajo. Vi niste tu, da jim nadomestite pravo mamo ali pravega očeta. Tega ne more nihče. Pravi oče bo vedno pravi oče... in prava mama bo vedno prava mama. In če jim to razložite že v štartu, bo veliko lažje.
Prav tako, če želite dobre harmonične odnose, nikoli ampak res nikoli ne recite nič čez partnerjevega bivšega partnerja. V očeh otrok so njihovi starši popolni in najboljši. In prav je tako. Raje jim potrdite to, da če prav sta starša ločena, jih imata oba še vedno rada. In se trudita po najboljših močeh. To, da nekdo otroke ščuva proti bivšim partnerjem, ne bom nikoli razumela. Mi smo odrasli in se je potrebno tudi odraslo in zrelo vesti. Pokažite, da znate bolje. Ne spuščajte se na nizke udarce. Na koncu bo trpel vaš partner in vaš odnos. Če imate partnerja iskreno radi, boste vzljubili tudi njegove otroke. In se boste trudili za harmonijo.
Prav tako pa je pomembno, da partnerja med otroci ne delata razlike. Če sta se odločila živeti skupaj in združiti otroke, se mora vsak otrok od obeh partnerjev čutiti popolnoma sprejeto. Razlika, ali gre za vašega otroka ali od partnerja, ne sme obstajati. Seveda čutimo več do lastnih otrok, ker so naši. A prava ljubezen ima prostor v srcu za vse v družini. Ne znam si predstavljati, da nekdo dela razliko med otroci. Mogoče zato, ker me je krivica vedno bolela in sem sama doživela veliko razlik na lastni koži. In vem, da ni prijetno. Vsak, še tako "nemogoč" otrok, z ljubeznijo postane čisto druga oseba. Njihovo obnašanje ne definira njih samih, le njihovo notranje počutje. In vsako neprimerno obnašanje je njihov klic na pomoč. In v tem vztrajajo tako dolgo, dokler ne uvidijo, da niso sami in da nam je mar za njih.
Zavedajte si, da si naklonjenost otrok morate sami pridobiti z zaupanjem. Ne gre čez noč. Ampak na koncu je vredno. Združena družina dveh ločenih staršev je lahko še bolj srečna, kot tista originalna. Ker sta oba partnerja bolj zrela in bolj pripravljena delati na sebi in na odnosu. Konec koncev, otroci odrastejo in odidejo. Partnerja pa ostaneta skupaj, zato je pomembno, da znata negovati odnos in ga graditi skupaj. Skupen čas v dvoje je čas, ki ga namenita za poglobitev odnosa in povezovanje s partnerjem. Nikar ne pozabita nase. Ko sta vidva srečna, bodo srečni tudi vajini otroci.
inspiracije