»Zdrav um v zdravem telesu je kratek, a celovit opis človeka, ki je na tem svetu srečen.«
Sreča ni samo stanje uma – temveč je tudi stanje telesa. Pravzaprav je naše telo resnično ustvarjalno za to, da bi nas podpiralo v naši sreči. Ugledna nevro-psihologinja dr. Candance Pert je to povezanost sreče uma in telesa dokumentirala v svoji uspešnici Molecules of Emotion (Molekule čustev), v kateri pojasnjuje, da smo takrat, kadar smo srečni, tudi polni življenja in v nas se v izobilju pretakajo »sokovi sreče« kemijske snovi v telesu in možganih, ki so osnova za naše pozitivne izkušnje.
Ni močnejših zdravil, kot so tisa, ki jih že imamo v svoji glavi! Vsako sekundo v naših možganih nastane sto tisoč kemijskih reakcij. V vaših možganih se torej skriva pravcatega farmakopeja naravnih zdravil, ki stopnjujejo srečo: endorfini (ki odpravljajo bolečino in so trikrat močnejši od morfija), serotonin (ki naravno pomirja tesnobo in zmanjšuje depresijo), oksitocin (vezni hormon), dopamin (ki pospešuje živahnost in občutek ugodja) in drugi. Vse te snovi samo čakajo, da bi lahko preplavile vsak organ in vsako celico v našem telesu. Ker je lekarna v naših možganih odprta štiriindvajset ur na dan, si lahko, kadar koli želimo, ustvarite lastno zalogo teh kemijskih snovi sreče. In kadar se usmerimo svoje celice, da so srečne, smo srečni tudi mi.
Če je naše telo ustvarjeno za to, da pripomore k naši sreči, zakaj torej nismo srečnejši? Samo poglejmo, kakšno je naše življenje. Večina med nami drvi naokoli kot kakšne s kofeinom prepojene čebele, divjamo, da bi naredili vse, kar moramo, in spotoma pograbimo kakšen sendvič ali pa napol stoje pojemo obrok. Naš življenjski slog, v katerega sodita tudi nezdravo prehranjevanje ter pomanjkanje gibanja in ustreznega počitka, ovira našo sposobnost, da bi svojim celicam pomagali do sreče.
Stres človeka resnično oropa sreče in zdravja. Znanstveno je dokazano, da je več kot 90% bolezni povezanih s stresom. Mnogi med nami smo od stresa že povsem izmučeni, pa vendar se ne menimo za simptome in drvimo skozi dan ter skušamo z zdravili omiliti morebitno bolečino, ne da bi se poglobili v globlji vzrok zanjo.
Poleg tega smo vsak dan izpostavljeni tudi toksinom iz okolja: kemikalijam v predelani hrani, pesticidom v sadju in zelenjavi, hormonom v mesu in mleku, pa onesnaženemu zraku in vodi,…če svojih celic ne podpiramo dovolj, začnejo stradati in na koncu umrejo, namesto da bi zboru prepevale vesel napev vitalnosti. In zaradi vsega naštetega imamo vse manj energije in postajamo vse bolj nesrečni. Še dobro, da obstajajo tudi načini, s katerimi lahko celice spodbudimo, da spet uglašeno zapojejo pesmi dobrega počutja.
inspiracije