Vsak izmed nas je na poti svojega življenja že doživel trenutke, ko so ga določene informacije(besede), situacije, trenutki in dejanja ljudi (predvsem tistih, ki so nam najbližje; partner, starši, otroci, prijatelji) močno prizadele. Znotraj nas se v trenutku prizadetosti sproži obrambni mehanizem in oblikuje se močno negativno čustvo – ZAMERA. Ljudje se na zunanje dražljaje (informacije, situacije, dogodke) vedno odzivamo v skladu s svojimi notranjimi vzorci in čustvi, vezanimi na pretekle izkušnje. Zato je interpretacija videnega ali slišanega vedno subjektivna in se lahko močno razlikuje od subjektivne resnice osebe, ki nas je prizadela. Subjektivna interpretacija videnega ali slišanega (ki je močno povezana z našimi pričakovanji) avtomatsko sproži našo čustveno reakcijo, ki jo v trenutku prizadetosti občutimo kot čustvo jeze, sovraštva, prezira, žalosti, zanikanja. Če konflikta z osebo, ki nas je prizadela ne razrešimo, dovoljujemo, da negativna energija oz. negativni naboj vezan na pretekli dogodek ostaja zakoreninjen v globinah našega jaza…..oblikuje se ZAMERA do te osebe. To je zelo močno negativno čustvo, ki nas na dolg rok močno izčrpa (obstoječa negativna čustva nam jemljejo velike količine življenjske energije; so kot paraziti, ki nam kradejo energijo, nujno potrebno za normalno delovanje in življenje) in povzroča občutke tesnobe, ujetosti in nemoči. Da ostajamo fizično zdravi in vitalni, je nujno potreben neprekinjen pretok življenjske energije skozi vsako celico našega telesa . Negativna čustva (predvsem občutek ZAMERE IN KRIVDE) pa povzročijo močne vozle, zaradi katerih je pretok življenjske energije oslabljen ali se celo prekine. Posledica zastoja energije je bolezen, ki prizadene naše fizično tole. Zato je smiselno in celo priporočljivo, da sprostimo to negativno energijo (odstranimo obstoječe vozle) in tako omogočimo sebi, da ponovno vzpostavimo notranje ravnovesje in posledično tudi fizično zdravje. Terapije v hipnozi so zelo uspešna in priznana tehnika, s pomočjo katere lahko sprostimo zastoj negativne energije, vezan na preteklost. Željeni rezultat pa dosežemo skozi proces in terapijo ODPUŠČANJA v stanju hipnoze.
Pri svojem delu vse bolj ugotavljam, da beseda ODPUŠČANJE pri večini ljudi sproži močan odpor. Ljudje enostavno ne želimo odpustiti. Ne dovolimo si videti, da je končni cilj odpuščanja naša lastna svoboda. Nekako imamo občutek, da v trenutku, ko osebi, ki nas je prizadela odpustimo, s tem dovoljujemo, da ima ta oseba moč nad nami, da je zmagala. Globoko v sebi občutimo in mislimo, da si oseba, ki nas je prizadela (z besedami, dejanji,…..) pravzaprav zasluži kazen, našo ignoranco in naš negativni odnos do nje. Zato leta in leta skrbno negujemo občutek zamere v sebi, pri tem pa se ne zavedamo, da ti negativni občutki škodijo in negativno vplivajo samo na nas in kvaliteto našega življenja. Oseba, ki nas je prizadela živi svoje življenje, neodvisno od naših občutkov, v skladu z njenimi subjektivnimi občutki krivde, zamerami, strahovi. Zavedati se moramo, da naše zamere do te osebe ne jačajo njenih občutkov krivde, ne vplivajo na njene strahove in njeno kvaliteto življenja. Naš negativen odnos do te osebe (vseeno je ali to pokažemo z besedami in dejanji ali se naše zamere čutijo samo na energijski ravni) celo ustvari občutek zadoščenja v tej osebi in v njenem subjektivnem svetu opravičilo za svoja dejanja. Močno pa ti negativni občutki vplivajo na kvaliteto našega življenja.
KAJ POMENI ODPUSTI? Ko odpustimo, damo čudovito darilo samemu sebi. Z odpuščanjem odvzamemo moč osebi, ki nas je prizadela. Dokler negujemo občutek zamere (in to lahko traja leta) dovoljujemo preteklemu dogodku in osebi ki nas je prizadela, da vpliva na naše življenje in naše občutke.
Primer: Maja je imela zelo težko in žalostno otroštvo. Pri treh letih jo je mama zapustila in živela je pri različnih rejniških družinah. Nikoli ni čutila tiste prave starševske ljubezni in nikdar ni čutila tistega pravega občutka pripadnosti in sprejetosti. Kasneje si je njena mama omislila novo družino in še dva otroka, ki pa sta bila deležna njene ljubezni. V letih odraščanja se je v Maji vse močneje oblikoval občutek jeze in sovraštva do svoje mame in celo do svojih bratov in sester.
Ti občutki so ji v težkem obdobju odraščanja dajali moč, da se je borila in vztrajala v upanju in želji, da bo nekoč sama odgovorna za svoje življenje, srečo in ljubezen. Vsi ti negativni občutki in obrambni mehanizmi, ki se sprožijo ob tako močno negativni situaciji, so nujno potrebni za naše preživetje, na dolgi rok pa so to naši notranji programi, ki nas uničujejo in negativno vplivajo na različna področja našega delovanja. Preteklost je tista, ki nas definira kot osebnost. In mi sami (naši notranji pozitivni in negativni programi) ustvarjajo našo fizično realnost.
Pa poglejmo, kako Majina preteklost (njene globoke zamere in strahovi) vpliva na njeno odraslo življenje.
Maja je sedaj odrasla ženska. Zelo je sposobna in daje občutek močne ženske. Na težki poti svojega otroštva je dobila »trdo kožo«. S svojo vztrajnostjo in odločnostjo (močna želja, da sebi in drugim dokaže, da zmore brez pomoči) je v poslovnem svetu zelo uspešna. Je zelo marljiva, redoljubna in prijazna. Kljub vsem njenim kvalitetam pa v zasebnem življenju (partnerskem odnosu in družinskem življenju) nima oz. ne najde sreče. Ne dobi ljubezni, po kateri je hrepenela vse svoje otroštvo. Odrasla je v zelo lepo žensko in imela že nekaj neuspešnih vez. Vsi moški, na katere se je čustveno navezala so jo zapustili. V globinah njenega jaza se občutki razočaranja, žalosti in strahov krepijo. Oblikujejo se nove zamere (do partnerjev), kot posledica prizadetosti in razočaranja ob ponovi zapuščenosti.
Sedaj se vprašajmo zakaj Maja ne najde ljubezni po kateri hrepeni že celo svoje življenje.
Ko jo je mama zapustila (stara je bila šele 3 leta), je Maja v enem samem trenutku izgubila vse; občutek varnosti, topline, pripadnosti, sprejetosti in ljubezni, ki jih majhen otrok nujno potrebuje za preživetje. Tako zelo majhna in nebogljena se je znašla sama na tem velikem svetu …..brez smerokaza in brez potrebnega vodstva za naprej. Namesto občutka varnosti je občutila močan strah….strah pred življenjem, strah pred prihodnostjo…..strah pred novimi ljudmi (nikogar ni imela, ki bi ji brisal solze, jo tolažil in bodril v najtežjih trenutkih njenega življenja). Imela je samo sebe in svojo bolečino, svojo praznino. Resnično se je lahko zanesla samo nase. Borila se je in preživa……v obdobju odraščanja je čustvo strahu izgubljalo na moči. Občutek strahu je zamenjalo močno čustvo jeze in sovraštva do mame in kasneje do bratov in sester. Oblikovalo se je negativno čustvo ZAMERA. To ji je dajalo dodatno moč, da preživi…….moč, da odraste. Na poti v odraslost je sprejela veliko prepričanj o sebi in svetu, ki so se oblikovali v vzorce delovanja, doživela močna negativna čustva (strah, jeza, sovraštvo), ki sedaj definirajo njeno osebnost in močno vlivajo na tok njenih misli, prepričanj in čustvenih reakcij. Postala je močna ženska. Življenje jo je naredilo močno (okrog sebe je zgrdila neprebojni obrambni zid)….vse zato, da ne bi bila več prizadeta. Vendar globoko v sebi še vedno nosi vse občutke, vso bolečino in vso žalost, ki jo je občutila kot majhna deklica. Strahovi so sicer prekriti z obrambnimi mehanizmi jeze, fiktivne notranje moči, samozavesti in odločnosti. Še vedno pa ti isti strahovi (ki se jih na zavesti ravni Maja ne zaveda) kreirajo njeno realnost.
Ravno strah pred zapuščenostjo vodi v ponovno zapuščenost. Močna potreba po pripadnosti in ljubezni vodi k izgubi (zato jo moški zapuščajo).
Maja se ne zaveda, da s svojimi nezavednimi reakcijami, dejanji, besedami, ki so posledica njenega globoko zakoreninjenega strahu pred izgubo in kasneje kreiranega občutka ZAMERE, ustvarja točno takšno realnost, ki si je v resnici ne želi. Svoji Mami in negativnim dogodkom iz preteklosti dovoljuje, da še vedno vplivajo na njeno sedanjost, na njeno življenje in v kolikor ostane na istem nivoju delovanja, tudi na njeno prihodnost.
Edini izhod iz začaranega kroga ustvarjanja neželenih posledic je, da Maja svoji mami ODPUSTI. Z odpuščanjem nevtraliziramo negativna čustva, vezana na preteklost (na dogodke in ljudi iz naše preteklosti) in postanemo resnično svobodni. Osvobodimo se strahov in bolečine in tako odvzamemomoč TISTIM, KI SO NAS PRIZADELI. Ko odpustimo, to ne pomeni, da se strinjamo z dejanji, besedami in reakcijami ljudi, ki so nas prizadeli. Njihova dejanja še vedno vidimo, kot napačna, vendar jim odvzamemo negativni čustveni naboj. Ko gremo skozi celoten proces ODPUŠČANJA, čutimo, kako, občutke strahov, jeze, sovraštva počasi zamenjajo občutki ljubezni, sočutja, zaupanja. Pozitivna energija, ki postane vodilna sila našega življenja nam omogoča neverjetne pozitivne premike naprej.
PROCES ODPUŠČANJA je močna terapija, ki jo izvajamo v stanju globoke hipnoze in nam omogoča stik z najglobljimi in najtemnejšimi deli samega sebe. Pomaga nam, da sprostimo zastoj negativne energije preteklosti in nam tako omogoči kvalitetno življenje v sedanjosti.
Ko je Maja sprostila negativno energijo preteklosti je v njeno življenje posijal sonček (KONČNO). Sedaj je resnično srečna, ljubljena in sprejeta. Ob sebi ima tri čudovite moške (moža in dva sina), ki so v njeno življenje prinesli srečo, ljubezen, radost in harmonijo.
Če želiš spremembe, bodi sam sprememba. To spoznanje je Maji odprlo nove poti v boljše, srečno in polno življenje.
Zato, ODPUSTI!. Preteklosti s tem dejanjem ne boš spremenil, vsekakor pa boš spremenil svojo sedanjost in predvsem prihodnost. In to si resnično zaslužiš
inspiracije