Pred časom sem imela izredno stresen teden in nato se mi je pokvaril še avto (še sreča, da na domačem dvorišču). Tako stresnega tedna nisem imela že dolgo. Ko se je končal, sem utrujeno obležala in si »lizala rane«, se res dobro spočila in si napolnila baterije. In kaj je bilo tokrat drugače? NITI ENKRAT SE NISEM VPRAŠALA »ZAKAJ SE MI TO DOGAJA?«. Niti enkrat mi ni šinilo čez misli, zakaj se mi je to zgodilo, kaj mi je tega treba, ali zakaj ravno meni, ali zakaj se je to moralo zgoditi… Kakšna svoboda!! Samo šla sem čez dogodke in dejanja, ki sem jih morala speljati in to je bilo to. Notranje sem bila čisto v miru, medtem ko je bilo, seveda, telo izčrpano.
Človek vedno hoče vedeti ta veliki ZAKAJ! Zakaj, zakaj, zakaj se mi to dogaja, ali pa ne dogaja? Povem vam, da nam to izpraševanje še dodatno črpa dragoceno energijo, ki jo potrebujemo za reševanje situacij, ki pridejo vsake toliko – to je pač življenje.
In v duhovnosti znamo zelo »mojstrsko« poiskati tisoč in en razlog, ZAKAJ se nam nekaj dogaja. Če ga ne najdemo, pa rečemo »vse je za nekaj dobro«. Tudi jaz sem to počela celo življenje. S tem se dejansko tolažimo, zakaj je tako, kot je. V resnici pa ne vemo točno, zakaj se stvari zgodijo in zakaj življenje teče, kot teče. Zakaj ene stvari stečejo, druge pa ne. To pomanjkanje kontrole nad življenjem človeka izredno straši in hoče vedeti "zakaj", da bi se temu lahko naslednjič izognil, kar pa ni vedno mogoče.
Človek je tudi edina žival, ki rabi smisel življenja in ki se sprašuje o smislu. Slon tega ne počne. Niti delfin ali mačka. Človek je tudi edini zgradil izredno zakomplicirano civilizacijo, kulturo, družbo, administrativne postopke... Nobena druga žival nima administrativnih postopkov :)
Ali obstaja način, da se rešimo vse te komplikacije in tisočih »zakaj-ev«? Ali lahko zaživimo bolj sproščeno in pomirjeni s sabo in svetom? Lahko! V ogromno olajšanje mi je bilo, ko sem se zavedela, da se sploh ne sprašujem, zakaj se mi je zgodilo vse tisto v tistem stresnem tednu. Sem preživela, je šlo mimo, sem se spočila, in to je to! Ne rabim v sebi razglabljati, kaj vse to pomeni, nimam občutkov krivde, sem svobodna in gremo naprej. V bistvu vse živali živijo na tak način. Gredo naprej in se ne žrejo zaradi preteklosti.
Življenje je zelo preprosto. Kako pa priti do te preprostosti in notranjega miru? Ja, sigurno je potrebno umiriti ali celo ugasniti našo »iskalno« energijo, ki stalno nekaj išče, postaja in dosega. Da jo bomo umirili v sebi, bo trajalo nekaj časa, da se ta momentum energije izpoje in izčrpa. Kot ne moremo drveče ladje ustaviti na mestu, tako ne moremo te iskalne energije ustaviti v trenutku. Kot pri ladji (ki ima zadaj momentum hitrosti – energije), se mora tudi naša iskalna energija počasi ustavljati in izpeti do konca, da se lahko umiri in ustavi. Ahhh počitek :)
Končno lahko počivate v svojem notranjem templju miru in radosti. In takrat se bodo vaša vprašanja posušila, in ne boste iskali nobenih odgovorov več. Duhovno iskanje bo končano in vaše psihološke potrebe zadovoljene.
inspiracije