Klavdija Verlak

Zakaj se bojimo osebne rasti

19. november 2020    138 ogledov


Stala sem pred pomivalnim koritom, pomivala posodo in poslušala prijateljico, ki je s solzami v očeh govorila o minulem letu, ki je bilo težko. Pogledala me je in rekla: “Saj vem, da bi morala kaj narediti na sebi, ampak preprosto ne morem. Nimam moči, da bi se zdaj še s tem ukvarjala.” To mi je dalo misliti. Zakaj se ljudje bojimo “dela na sebi”? Zakaj ne najdemo moči ravno takrat, ko bi jo najbolj morali najti?

Kaj pravzaprav je osebna rast?


Osebna rast pomeni, da vidimo, situacije in ljudi takšne kot so in da si priznamo, da nekaj ni ok. Tako prevzamemo odgovornost za svoje življenje. Dokler dlani tiščimo na oči ali ušesa, da ne vidimo in ne slišimo, veliko lažje živimo v iluziji, da so drugi krivi in da smo sami žrtve.


Proces osebne rasti pa ustavi to laž. Razvija našo osebnost. Odpre oči. Ustavi trenutek in sname rožnata očala. To ni vedno prijetno in dostikrat je povezano s čustveno bolečino. Resnica o odnosih, naših prepričanjih, resničnih čustvih, ki jih nosimo v sebi, je lahko šokantna. Ko odpremo to Pandorino skrinjico, ni več poti nazaj. 

Z vedenjem prevzamemo tudi odgovornost za vse, kar se zgodi po trenutku “razsvetljenja”. Velikokrat nismo pripravljeni na spremembe. Niti na resnico. Zato raje vztrajamo v že znanem, ki je, ne glede na to, kako je neugodno, še vedno bolj domače in, na čuden način, celo varno stanje.

Sama sem šla čez razne procese. V ene sem skočila na glavo, brez da bi sploh pomislila, kaj delam, v ene se niti slučajno nisem dala zvleči. Skrbno jih čuvam, dokler ne bom pripravljena stopiti na pot odkrivanja vseh zakajev in kakojev.


Nikoli ne bom pozabila govora svoje mentorice po zaključku njenega programa. 


“Zdaj ste ugotovili, da ste šli čez proces in da ste se zanj odločili z neko željo. Danes pa veste, da ste veliko dobili, vendar ne nujno tistega, kar ste želeli. Dobili ste tisto, kar ste potrebovali.”


Tudi to je osebna in duhovna rast. Nepredvidljiva. Da ti tisto, kar potrebuješ, to pa ni nujno tisto, kar si želiš.


Zakaj torej sploh stopiti na pot osebne rasti?


V nekem trenutku v življenju smo postavljeni pred zid in si ne moremo več lagati. Kup pometenih smeti pod preprogo je tako visok, da pademo preko njega in zaboli: ustavi nas nesreča, bolezen, ločitev, razne bolečine, … nekaj, kar nas “prisili”, da se pogledamo v ogledalo. Takrat je ta pogled že zelo nujen in ni prijeten. Če se na pot osebne rasti odpravimo preden zaboli, lahko najhujše preprečimo.


Osebna rast pomeni, da kot oseba rastemo na različnih področjih svojega življenja. Spoznavamo svoja prepričanja, ki nas zavirajo, vzorce, ki nam škodijo, spoznavamo svoja čustvovanja in kaj jih sproži in zavestno spreminjamo tisto, kar nam ni všeč. 


Pri osebni rasti smo kot Trnuljčica


Vsako področje življenja, ki potrebuje spremembo, spi v gradu zaščiteno z bodečo trnovo ograjo. Dokler nismo pripravljeni spustiti svojih zidov, se zbuditi, stopiti v akcijo in spremeniti trenutnega stanja, se ne bo nič zgodilo. Spali bomo svoj 100-letni spanec.


Budnic iz spanca dobimo več. Najprej so nežne, če pa jih ne slišimo, pa postajajo vedno bolj boleče. Dokler ne pride do trenutka, ko smo potisnjeni pred ogledalo, želeli to ali ne.
Osebno rastemo vedno, ko stopimo iz cone udobja 


Leto 2020 ni zaman imenovano leto zrcaljenja in hipne manifestacije. Podalo nam je zrcalo vseh naših strahov, prepričanja so na testu, čustvanje je viharno, veliko se dogaja. 


Leto 2020 nas je kolektivno poslalo na pot osebne rasti. Ta pot je lahko mirnejša, če smo na njej zavedni in se spoznavamo ter “delamo na sebi”. Bolj kot se zavedamo kdo smo in bolj kot smo povezani s seboj, manj na naše počutje lahko vplivajo novice iz okolice in medijev.


Če pa ostajamo v prepričanju, da smo nemočni opazovalci svojega življenja, nas lahko novice iz medijev vedno bolj spravljajo v razna čustvena stanja, ki so posledica strahu.


Pot osebne rasti morda ni vedno najbolj prijetna


Pa vendar, če realno pomislite, tudi stanje, ko se počutite slabo ali ujeto v določene situacije, tudi ni prijetno. Na to stanje ste zgolj bolj navajeni ali pa vas je strah karkoli spremeniti. Pri čemer v “ujetem” stanju druga oseba ali osebe, lahko stalno vplivajo na vaša čustva in vas manipulirajo.

Osebna rast to moč iz rok drugih vzame in jo vrne v vaše. Vrne vam nadzor nad svojim življenjem. Vrne vam sebe. Omogoča vam, da se vi odločate, kako se boste počutili, reagirali in delovali. 


To je resnična moč, ki vam jo da osebna rast in zato se je vredno podati na to pot.
 

Kako se pa tebi zdi? 1
  Podaj svoj komentar in prejmi na svoj račun 3 žarke (za tvoj 1. komentar)!
Karin
  komentiral 3 leto nazaj
Res je, velikokrat se bojimo stopiti iz cone udobja in narediti nekaj zase. Velikokrat pa niti ne znamo in ne vemo kako se tega lotiti.
Nalagam...