Otrok energijo večinoma pridobiva od staršev in zato smo kot starši dolžni zagotoviti dovolj življenjske energije za otrokov optimalni razvoj. V prvi vrsti morata torej starša poskrbeti, da se energetsko okrepita, in otroku bo takoj boljše in lažje. V primeru, da starša nimata dovolj osnovne, zemeljske energije, otrok ne čuti dovolj varnosti in povezanosti. Je v nekakšni paniki in sooča se lahko z različni strahovi (od tega, da bosta starša umrla, bojijo se nesreč, da ne bodo imeli dovolj denarja, pa tudi popolnoma neutemeljene strahove pred raznimi živalmi, kot so muhe, pajki, itd.).
Energetska izčrpanost staršev
Res je, da se otroci med seboj razlikujejo in nekateri porabijo več, drugi manj. A večina novodobnih otrok zahteva za svoj razvoj ogromno prizemljene, umirjene energije staršev. Če starš nima dovolj energije, otrok čuti, kot da starša sploh ni, kot da ni nikogar na kogar bi se lahko zanesel. To ga spravlja v stres in stisko ter ga posledično izčrpava. Poleg tega pa se energetski sistem kot »copy- paste« prenaša s starša na otroka in starš ne more dati otroku več energije, kot jo ima sam.
Dolgotrajna nesoglasje in prepiri med staršema
Vsi se sami verjetno dobro spomnimo, kako »težak zrak« je bil doma, ko sta se starša prepirala in kako slabo smo se počutili takrat. Pa niti ni pomembno, ali smo te prepire videli ali smo jih »samo« čutili. Večina otrok ima potrebo, da je mediator, da poskrbi, da bi bilo doma vse lepo, da bi se starša imela rada in da bi bila zadovoljna. To lahko stori tako, da je zelo priden, morda starša celo skuša mirti ali tolažiti, ali pa pozornost preusmerja z nezaželenim vedenjem nase in je nekakšna »črna ovca« družine. Vsa ta skrb ga obremenjuje tako na psihološkem, kot tudi energetskem področju. Seveda se napetim situacijam ne moremo izogniti, a je prav, da se tega zavedamo in da otroku zagotovimo, da se lahko energetsko okrepi.
Telesne spremembe
Spremembe, ki se dogajajo v telesu zaradi rasti, razvoja in hormonskih sprememb, zahtevajo veliko energije. Zato se žal veliko otrok v času pred puberteto in v času pubertete sreča z izčrpanostjo, nekateri celo z izgorelostjo.
Kronične bolezni ali dravstvene težave v družini
Kadar ima kdo v družini kronične bolezni ali zdravstvene težave, je običajno vsa energija namenjena temu, da bi se pozdravil, oziroma da bi se stanje obolelega in poškodovanega izboljšalo. Tako otrok dobi premalo energije od staršev, saj je le ta usmerjena k »ozdravljenju« sebe ali bližnjega ali pa za dobrobit družinskega člana »prispeva« tudi svojo energijo.
Vrtec
Vsekakor je bivanje v vrtcu za otroke lahko zelo dobrodošla in tudi prijetna izkušnja, ki vključuje igro z vrstniki, druženje, ustvarjanje itd., a po drugi strani je žal tam tudi veliko situacij, ki otroka izčrpavajo (različne borbe z drugimi otroci, vedno mora biti v pripravljenosti, da mu ne bo kdo vzel igrače, velikokrat se mora prilagoditi, ko potrebuje odraslo osebo, ta morda ni takoj na voljo itd.). Žal je tudi zelo veliko vzgojiteljev energetsko zelo izčrpanih, saj veliko število otrok nenehno zahteva pozornost in s tem energijo. Seveda jo željo še več, če je doma od staršev ne dobijo dovolj.
Pri tem, kdo komu da energijo v osnovi veljajo zakoni fizike – od tam kjer je več, gre energija tja kjer jo je manj. Deloma pa je to odvisno tudi od posameznika ali je zaradi različnih dejavnikov bolj nagnjen k dajanju ali jemanju energije od drugih.
Šola
Če si poskušamo predstavljati, kako izgleda dan običajnega osnovnošolca ali srednješolca, bi najverjetneje prepoznali, da večina situacij energetsko napornih. Začne se z jutranjo paniko, ko mora na hitro vstati in hiteti na avtobus. Potem se spomni, da je doma pozabil zvezek za nek predmet. Prvo uro učitelj nenapovedano sprašuje, otrok napeto čaka ali bo izbral njega ali ne, četrto uro pišejo test. Spet doživlja močan stres, ne glede na to, ali se je učil ali ne. Šesto uro spet v napetosti čaka, da mu učitelj vrne test, ki so ga pisali prejšnji teden. Vmes pride še do kakšnega konflikta s sošolci, ali pa sošolka spet vzame najljubši svinčnik, ne da bi vprašala. Po šoli hiti domov, sledi delanje domače naloge in učenje ali pa pregovarjanje s starši, da naj se že loti dela.
Vse to je za otroka ogromen stres, ki ga izčrpava psihično in tudi energetsko. Otroci, ki so bolj senzitivni, poleg svoje stiske čutijo še stisko sošolcev, morda celo učiteljev, kar je seveda izredno naporno.
Številne dejavnosti in previsoka pričakovanja
Vsekakor otroci na treningih in tekmah ter nastopih uživajo, a žal tudi tukaj izgubljajo osnovno življenjsko energijo. Eno je seveda zaradi fizičnih naporov, drugo pa zaradi pritiskov, pričakovanj soigralcev, trenerja, staršev, sorodnikov. Marsikateremu otroku taki pritiski (da ga gleda cela družina, da trener vse upe za dobljeno tekmo stavi naj itd.) predstavljajo prevelik stres. Poleg tega pa si marsikateri otrok sam naloži breme, da je on odgovoren za uspešen potek treninga, tekme oziroma rezultat. Enako je s plesnimi, pevski nastopi, z nastopi z inštrumenti. Zelo pogosto se želi otrok, če nima dovolj energije, tem situacijam izogniti. Nekateri prenehajo s treniranjem ali vajami, drugi ne želijo več hoditi na nastope, dobijo hudo tremo ali strahove.
Ko otrok, ki ima dovolj energije, dosega rezultate tako v šoli kot tudi pri drugih dejavnostih, za katere v sebi čuti, da so njegov maksimum, se popolnoma pomiri in lažje sprejeme tudi kakšne neuspehe ali poraze.
Odnosi z vrstniki
Med otroki je veliko borb, kdo bo »alfa« skupine, kdo je priljubljen, kdo ni. Veliko otrok ima težave s postavljanjem meja vrstnikom. Vsekakor je v otroštvu ogromno lepih doživetij in imajo otroci lahko čudovite odnose in super prijateljstva, a za nekakšen celosten pregled, je dobro poznati tudi tisto stran, ki prazni otrokov energetski račun in posledično tudi račun starša. Starši smo namreč tisti, ki moramo manko zapolniti. Poleg tega pa marsikateri otrok, ki je v pomanjkanju z energijo, na različne načine poskuša »ukrasti« energijo drugemu otroku (nagajanje, drezanje, ogovarjanje,..) in ta se, zato da bi se zaščitil, lahko brani na različne načine (z jokom, kričanjem, lahko se stepe ali pa se po drugi strani zapre vase in se noče družiti z drugimi, noče več v šolo oz. na dejavnosti). Kot smo rekli, so nekateri otroci zaradi različnih dejavnikov bolj nagnjeni k jemanju energije, spet drugi k temu, da na svoj račun energetsko druge podpirajo. A če imajo slednji slabe meje, lahko pri njih hitro pride do izčrpanosti.
Risanke, oddaje, računalniške igre in socialna omrežja
Če odrasli dobro opazujemo sebe, ko gledamo kakšno napeto serijo, film ali športno tekmo, informativno oddajo, bi najverjetneje zaznali, da nas na nek način to izčrpava in ob gledanju doživimo kar precej stresa. Enako to doživljajo otroci, ko gledajo risanke ali serije, ki so napete, da igric niti ne omenjamo. Ker otroci čez dan doživljajo veliko stresa, jim je to, kar doživljajo ob gledanju ali igranju »naravno stanje« in zato jim je nekako ta občutek domač. Torej, če so čez dan doživeli veliko stresa in napetosti, potem jim je risanka ali igrica, katera v telesu sproža podoben občutek, zelo blizu.
Poleg tega pa se s pomočjo teh vsebin na nekonstruktiven način soočajo s svojimi čustvi. Namesto da bi se torej v šoli otrok postavil zase pred sošolcem, ki se do njega obnaša grdo in nespoštljivo, ga ponižuje ali mu nagaja, v šoli raje potrpi, nato pa teče domov, pogleda risanko, napeto nanizanko ali odigra igrico, ki vsebuje veliko agresivnih vsebin in tako sprosti napetost. A žal se problemi v šoli naslednji dan ponovno ponovijo in tako se otrok ujeme v začaran krog.
Otrok se v risanko ali serijo zelo vživi in ima občutek kot da je tam, v tej seriji ali risanki in nenako živi dvojno življenje. Posledično mu je vsakdanje, resnično življenje še bolj težko, lahko pa celo prazno, brezsmiselno. Velik porabnik energije so lahko tudi zelo poučne risanke, knjige ali oddaje, saj preobremenjujejo otrokov um in pretirano povečujejo intelektualizacijo in racionalizacijo.
inspiracije