Zakaj prav jaz?

Zakaj prav jaz?

Obstanem.

Vse okoli mene drvi s svetlobno hitrostjo.

Samo stojim.  

Ohromela, negibna.

Na isti točki.

V vsej svoji bolečini, ki poka po šivih in sili ven.

Solze same tiho polzijo po utrujenih licih.

Nimam moči, da bi jih ustavila. Močnejše so od mene.

Ne morem več.

Postaja pretežko breme, ki seseda fizično telo. 

Boli srce.

Boli duša.

Boli telo.

V tej bolečini se v temni tišini ozrem v preteklost.

Sploh se ne prepoznam več. Kdo sem? Kako sem prispela sem?

Kričim na glas.

 Sprašujem sebe, sprašujem vesolje.

»Ali obstaja nekdo, ki mi lahko odgovoriiiii? Zakaj se vse to dogaja prav meniiii?

Kaj sem naredila narobeeee? Zakaj jaz, ki vsem pomagam, sem vedno odprtega srca, nikomur ne želim nič žalega?

Zakaj jaz?

Kakšna karma je to, ki dobro vrača s slabim ? Ali sploh obstaja pravičnost?«

Vsako vprašanje me zabode globlje v srce. Vse, kar si želim, je le, da sem srečna. Samo to.

Ali morda želim preveč?

Vrtinec vprašanj me zruši. Usedem se. Močno objamem kolena. Stisnem se v ovoj, objem in jočem. Glasno. Histerično.

»Naj me, prosim, nekdo sliši! Moram se znebiti bremena! Prosim, solze, odnesite ga.«

Tišina ...

Ni odgovorov. Nikogar ni.

Sama z bolečino, ki je še močnejša, še globlja. Verjetno so me solze narobe razumele in bolečino samo še okrepile. Nihče me ne razume, niti one.

Kričim: »Nimam moči, ne morem več!!!!! Prosim, ne morem več!!!!«

Želim samo, da se vse to konča. Morda obstaja način. Da, zagotovo obstaja.

A kako?

Kaj naj naredim, se sprašujem tiho v sebi.

Edino, kar mi v mislih odzvanja, je odločen notranji glas :

»Vzemi si življenje in odidi. Potem bo vsega konec. Tam ni bolečine. Tako se boš osvobodila. Rešena boš. Pojdi. Naredi. Razbremeni se.«

Ohromela, utrujena vstanem. Vsa čustva so odšla. Vse znotraj mene je prazno. Kot zombi s počasnimi koraki stopim do mize po avtomobilske ključe. Vzamem jih. Močno stisnem v dlan. Se obujem. In izstopim iz stanovanja. Nimam več vprašanj. Nimam nobenega občutka. A imam rešitev, ki me lahko razbremeni. Izhod, ki mi bo odnesel bolečino. Zato grem.

Usedem se v avto in zapeljem.

Vozim. Avtomobili mimo mene drvijo, ljudje mi trobijo, ker vozim počasi, a mi ni mar. Samo vozim. Brez občutkov.

Dovolj mi je obsojanja. Dovolj nenehnega boja. Dovolj bolečine. Dovolj takšnega življenja. Dovolj partnerja, ki me ne razume. Dovolj iskanja ljubezni. Dovolj staršev, ki so me spretno samo zaničevali in trpinčili. Dovolj tečnih sodelavcev. Dovolj, dovolj, dovolj ... Vsega mi je dovolj. Še malo in vsega bo konec.

Zapeljem se na vrh predmestja, kjer se po zelo vijugasti cesti spuščaš navzdol. Samo nekaj minut. In vsega bo konec. Samo še malo. Grem …

Spustim se zvrha po cesti navzdol, nekaj časa vozim in nato ...

Spustim volan. Tik pred ovinkom. »Zbogom, my fucking life. Hvala ti za vse, a dovolj mi je.« Avto zapelje naravnost. Vem, da je tam prepad. Prepad do moje osvoboditve. Sekunde, ki minevajo, se mi zdijo dolge in neskončne. »Zbogom.«

Odprem oči. Kje sem?

Ozrem se okoli sebe. Moje roke in telo naslonjeni na volan. Premaknem ga, nič me ne boli, ni krvi, nič ni razbito.

»Sem rešena? Je vsega konec? Kaj se je zgodilo?« se sprašujem na glas, medtem ko besede tohnijo v tišini notranjosti avtomobila.

Pogledam okoli sebe, izstopim iz avtomobila, ki se je zaustavil tik pred prepadom.

»Ne razumem. Kaj se je zgodilo? Sem mrtva ali ne?«

Uščipnem se v roko. Auč, boli. Živa sem. Če me boli, potem sem živa.

Zaprem oči in poskušam vrniti spomin. Film preteklih sekund se počasi zavrti pred menoj. Spustila sem volan tik pred ovinkom. Avtomobil je zapeljal na drugo stran in nato ... Nekaj me je pritisnilo. Da, neka nevidna sila, nekdo, ali morda jaz, ne vem, je mojo desno nogo močno pritisnil na zavoro. Nato sem zletela naprej, obležala z zgornjim delom telesa na volanu in za nekaj trenutkov, pogledam na uro, verjetno izgubila zavest.

Hmmmm … Zakaj? Nekdo, nekaj ne želi, da grem.

»Kdorkoli si in si me zdaj zaustavil, daj mi moč, da živim. A ne tako kot zdaj. Daj mi moč, da živim srečno. Me slišiš? Oglasi se!«

V tem trenutku me po obrazu oplazi nežna sapica.

Obstanem. »Hvala. Oprosti, kdorkoli si.«

V mislih odzvanja nova misel. Kar naenkrat se zavem, da sem igrala žrtev. Se zavijala v svojo bolečino, jo dnevno krepila, pustila, da drugi živijo moje življenje, da delajo z menoj kot z lutko, da mi jemljejo moč. Vse postaja kristalno jasno, vse dobi smisel.

In tu sem se izgubila. Da, na tej točki sem se začela zavijati v bolečino žrtve.

»Hvala. Zdaj razumem. Moje življenje je vrednejše od bolečine, od vseh, ki so me izkoriščali, od vsega, kar sem preživljala. Danes obračam nov list v knjigi življenja. Od danes naprej, obljubljam, grem v boj. Hvala ti, da si me rešil. Hvala, da sem dobila novo priložnost. Nihče več me ne bo ranil, še manj bom ranila sama sebe.«

Smejim se. Koliko spominov se zdaj vrti okoli mene. Igrala sem vlogo žrtve, enako kot moja mama. Postajala sem kot ona, a na še krutejši način. Jaz sem tudi sama sebi zabijala nož bolečine.

Srečna sem. Po dolgem času spet srečna, ker končno razumem. Ni karma, je notranji otrok. Nihče ni kriv. Samo slišala nisem njegovega krika na pomoč. »HVALAAAAAA!!! Hvala, da razumem. Hvala, da lahko živim.«

Nihče ni kriv, samo prisluhni. Prisluhni nežnemu glasku znotraj sebe, ki kliče na pomoč. To je edina prava pot do svobode. Vse drugo je bežanje.

Zdravljenje notranjega otroka

Zdravljenje notranjega otroka je intenzivna delavnica. Osvobodi se vseh pretežkih bremen. Ne beži, kot sem jaz takrat. Tebi je dana lažja pot. Jaz sem morala skozi drugačno, da lahko tebi ponudim lažjo. In verjemi, hvaležna sem za to. Če bi bilo treba, bi še enkrat vse doživela.

Koliko notranjih otrok čaka na to, da bodo slišani, koliko smo jih slišali in koliko jih še bomo? Le tisti, ki doživi bolečino, jo lahko razume.

Ponujam ti roko, ki te bo popeljala na pot svobode. Jo sprejmeš? Izbira je edina in samo tvoja.

Vabljen/-a na delavnico Intenziv zdravljenja notranjega otroka! Preberi več tukaj. >>

Ali pa k branju moje knjige Zdravljenje notranjega otroka. Preberi več o knjigi tukaj. >>

Podarjam pa tudi 30-minutno brezplačno meditacijo za vpogled v stanje vašega notranjega otroka. Kliknite na www.sofijarelaks.si in se prijavite na e-novičke, s čimer prejmete dostop do meditacije.