Radi se pritožujemo, da otrok dela to in ono, da pa nas ne posluša. Ali mi poslušamo drug drugega? Odnos otrok do staršev je enak medsebojnemu odnosu staršev, posebej mame do očeta. Če oče in mama ne poslušata drug drugega, posebej, če mati ne posluša očeta, tudi oni ne bodo poslušali njiju. Mati je ta, ki otrokom kaže, kako se vesti do očeta, oče pa je ta, ki otrokom kaže, kako se vesti do mame.
Če želimo, da bo otrok poslušal nas, moramo tudi mi poslušati nekoga. Še pomembneje kot poslušati ga, je slišati ga. Razumeti njegove potrebe. Starši pogosto potožijo, da otrok izgubi interes zanje po tem, ko pride v puberteto. Eden od vzrokov tega, da jih po tem več ne posluša, je v tem, da starši prej niso slišali njega. Če želimo, da nas posluša otrok, ko bo star 15 let in več, ga moramo mi poslušati in slišati že prej, od samega začetka. Zelo pomemben je reden iskren družinski pogovor. No le o politiki, vremenu ali športu. O nas. O odnosih. O življenju. Odpiranje srca drug drugem.
Zanimivo fizika odnosov deluje tudi, če smo sami sebi avtoriteta, če ne sledimo nobenih višjih ciljev, oseb ali idealov. Starši mi pogosto omenijo: »Otroci nikogar ne poslušajo!« Odgovor se glasi: »Hmmm ... Koga pa poslušate vi?«
Če so učitelji in starši absolutna avtoriteta samemu sebi, bodo tudi otroci takšni. Če starši ali učitelji mislijo ... »Jaz najbolj vem, kaj je prav ...«, bodo tudi otroci sami najbolj vedeli, kaj je prav. Nikogar ne bodo poslušali. Vsak bo živel po svoji ustavi. Čeprav bo živel kot hlapec, bo mislil, da je princ. Tako nekako, kot v norišnici. V tem primeru bo dom fronta treh ali več egov, ki bodo imeli z leti vse več težav en z drugim.
Otroci starše sledijo samo, če so starši srečni; če starši in učitelji sami niso zadovoljni, otrokom niti način življenja staršev niti to, kar od njih vidijo ter slišijo, prav gotovo ne bo privlačno in zanimivo.
inspiracije