Najboljša kazen in rešitev

Uf, kolikokrat me ima, da bi ga zagrabila in mu jih napela na veliko, pa se, še preden storim kaj neumnega, ustavim in vprašam, če je to potrebno. Dolgo časa sem potrebovala, da sem dojela, da s tepežom po riti ne bom nič dosegla. Vem, da je šlo za nedolžno šeškanje po riti, ki ga ni niti bolelo, efekta pa prav tako ni bilo pravega. Čemu torej? A vendar kazen mora biti in to vzgojna. V zadnjih tednih odkar je postalo malo bolj toplo, mojega fantka, ki se, že odkar se je rodil, pridno upira skoraj vsaki moji besedi, lepo postavim na teraso na mini razmislek o tem kaj je naredil ali rekel napačnega. Vidim, da deluje, zelo preprosto, postavim ga namreč na teraso in počakam, da se umiri. Teraso pozna, tam se rad igra, zato me ni strah, da bi kako ušpičil, prav tako to ni njegov osebni prostor, kot je soba, za katerega se lahko bojim, da ga zasovraži. Edina, ki trpi v tem primeru je mogoče naša soseda.