Ko želiš nekomu pokloniti nekaj res edinstvenega, mu pokloni Sebe, nesebično in čas bo pokazal, koliko te ta resnično ceni.
Da je med nami čas velikih premikov na globalni ravni, tega se zagotovo že zavedamo. Toda Vodniki svarijo, kako je pomembno, da v času hitrega odvijanja vseh situacij, ne pozabimo na dve pomembi svari, na poti do Sebe.
V tem času, je tako zelo pomembno, da ne pozabimo na to, KAJ RESNIČNO ČUTIMO in KAJ SI (še srčno) ŽELIMO? Na eni strani PREBUJENJE, na drugi strani POGUBA. Samo to je to in TO me resnično žalosti.
Smo res dovolili pozabiti na gonilno silo PREBUJENJA in njo prezrcalili v POGUBO, ker naj bi bilo vse tako zelo brez smisla. Dajmo SODITI, OBREKOVATI, OCENJEVATI, PONIŽEVATI. Ker potem bi nam naj bilo lažje?
Zakaj? Ker se ob tem nekomu lahko postavimo ob bok, se tako počutimo sprejete, dobimo občutek, da nas nekdo spoštuje, da smo le tako vredni.
Kaj pa se zgodi, ko se ta nekdo, zaradi želje po še več naslade, odmakne od vas, iz vaše okolice? Boste capljali za njim?
Kaj se potem zgodi z vašo vrednostjo? Nič. Še vedno bo enaka. Takšna, kot si jo boste v danem trenutku dovolili. Lahko ste NA TLEH. Lahko ste NA VRHU. Izbira je samo vaša.
Kot je dejstvo samo eno: Da vsi prihajamo iz Ljubezni, da Ljubezen smo in se v Ljubezen tudi vrnemo. Slednje pa sprejmemo v trenutkih, ko si dovolimo biti čuteči. Ni ga pa čutečega bitja, ki nebi bilo ranljivo.
Bojimo se biti prizadeti, ponižani, nesprejeti, tukaj se skriva vsa modrost življenja. Ker vedno hrepenimo po več, želimo biti Nekdo v družbi, se oddaljujemo od bistva, od bistva kar v resnici smo – LJUBEZEN.
To pa smo, tekom našega življenja, lahko vselej, ko si dovolimo delovati iz Sebe, čutiti in hrepeneti, hkrati.
Tako preprosto je. Poskusi zadihati v Ljubezni s čutnostjo. Tako boš ob vsakem poizkusu globje in bližje, nazaj, k Sebi.
Uroš Adrian
inspiracije