Oseba, ki že v maternici doživlja razne travmatične izkušnje, pride na svet obremenjena, prestrašena, nemočna, z občutkom neljubljenosti, nesprejetosti in grozo v sebi. Seveda so vsa ta doživljanja rezultat dušne pogodbe, sklenjene pred rojstvom, kaj se je oseba prišla naučiti v to življenje in posledica njenih preteklih življenj, A vseeno moramo vsa ta boleča čustva in nemoč obelodaniti in zdraviti, da spet najdemo stik s svojim resničnim Jaz sem, stik s svojo dušo, z ljubeznijo v sebi – do sebe in drugih, stik s sočutjem in oproščanjem.
Navajam primer, kako zarodek čuti psihično in fizično agresijo, izvajano nad materjo od njene matere, torej babice zarodka. Zarodek je bodoča mala deklica, ki je že od spočetja šla čez zelo travmatične izkušnje.
Prvo, česar se je v kvantni hipno-regreso terapiji spomnila je bilo, da je babica že kot zarodka ni marala, ni sprejela. Njena hči je mlada in neporočena zanosila. Večkrat jo je nosečo po krivici pretepala, ko ni bilo kaj po njeno.
Deklica zarodek je vse to slišala, živela v smrtni grozi zase in za mamo, trpela velike fizične bolečine. Zarodek čuti fizičnbe udarce skozi plodovnico kot žgočo bolečino, zelo žgočo bolečino, ki pritiska na njegovo kožo. Noseča mamica je kričala, da ni storila ničesar narobe, se upirala.
Zarodek je ves čas slišal, kako mamica joka in trpi, zelo ga je bilo strah zase in zanjo. V tem primeru pa še bolj, ker je zarodek vedel, da je mama bolna, da ima tuberkulozo. Zarodkov strah se je poglabljal in naraščal, ker mama zaradi bolezni ni mogla dihati, zato se je zarodek trudil dihati za oba, še za mamo. Močno, da bo mama še živela. To je za zarodek bilo zelo zelo naporno.
Babica je ves čas kazala težnjo, da bi tepla nosečo hči, ker ji je pokvarila določene načrte, ki jih je imela z njo. Zato se noseča mamica umakne iz doma, gre iskati svojega partnerja, s katerim je zanosila. Mladenič je ni sprejmel, ker za njegovo družino ni dovolj dobra. Oni izhajajo iz zdravniških in političnih vrst, ona pa je pritepenka. Imel jo je rad, a si ni upal storiti odločnejšega koraka. Bil je mlad študent, brez moči.
Mlada mamica želi skočiti v reko, a ji to nekdo prepreči. Zarodek je medtem v smrtni grozi, občuti močan hlad, zebe ga od same groze, da izgubi mamico.
Na srečo gre nato mamica v bolnico zaradi tuberkuloze, zarodek se tam počuti dobro, ker dobro skrbijo za mamico, čuvajo jo, so prijazni. Zarodek vse to ve, občuti.
Ko se rodi, dojenčico dajo na zelo mrzlo kovinsko reč ( tehtnico ), kar tudi povzroči trpljenje. Nato jo dajo na posteljico in odpeljejo stran. V grozi ugotovi, da se vse vezi z mamo trgajo. Zelo trpi. Vendar je bilo zaradi mamine bolezni to potrebno.
Dojenčica se počuti grozno, tako zelo zelo je osamljena. Nadnjo se sklanjajo ljudje v belih haljah in maskah, kar jo vsakič sproti zgrozi. Vmes kdaj pa kdaj začuti toplino src osebja, ki jo vzamejo v roke, jo stisnejo k sebi. Posebej ena od sester izkazuje veliko ljubezni. Dojenčica občuti njeno toplino in srce. Nato z mamico zapustita bolnišnico.
Kaj je v takem primeru potrebno zdraviti in s pomočjo vrhunskih Svetobnih bitij brisati iz celičnega zapisa, da nam ti zakriti hudi spomini ne kreirajo prikritega stalnega stresa in nižajo vibracijo?
Potreben je izbris vseh strahov, groze in fizičnih bolečin iz celičnega zapisa celega fizičnega in čustvenega telesa. Prav tako je potrebno pogledati, zakaj si je duša izbrala to izkušnjo in zdraviti vzroke iz preteklih življenj, ki so jo pripeljali do tašne odločitve.
V mnogih primerih se osebe, ki preživijo kaj takega, bojijo nosečnosti, imeti in obdržati svoje otroke in partnerje, bojijo se resne zveze, odgovornosti, prihodnosti zase in otroke, se pokorijo avtoriteti, ker so se že rodili nemočni, večinoma z zaprtim srcem – skratka narušeno čustveno stanje že ob vstopu v življenje, ki v večini primerov kasneje pripelje tudi do fizičnih in psihičnih obolenj.
Kako se oseba počuti, ko je vse to odstranjeno iz njenega bitja? Lahkotnejše, razbremenjeno, umirjeno. Kup strahov po preživetju, pred nasiljem, nezaželenostjo, izgubo ljubljene osebe in izgubo življenja samega se stopi. Na življenje začne gledati z druge plati - iz vidika svoje notranje moči, ki spet narašča. Pa z boljšim zavedanjem sebe, svojega srca, lastne vrednosti, cenjenja in spoštovanja sebe. Zagotovo srečnejše, ker je odpadlo velikansko breme, ki bi se lahko preneslo dalje tudi v prihodnja življenja.
inspiracije