Večina staršev, partnerjev in ostalih skrbnikov si želi vsaj kdaj prodreti v misli otrok in odraslih, ki se zaradi različnih umskih blokad ali poškodb niso sposobni odzivati na nam običajen način, da podrobneje izvedo:
- koga imamo sploh pred seboj, s kom delimo naše življenje,
- kako naj ravnamo z njimi, da jim bo dobro in prav,
- kaj dojemajo in čustvujejo, kaj čutijo in občutijo,
- kaj jih moti, česa jih je strah, kaj jih boli...,
- kako se počutijo, kadar so ločeni od nas,
- kaj si še želijo početi v okviru svojih zmožnosti,
- kako jim lahko pomagamo v razvoju in napredovanju ali lajšanju tegob,
- zakaj si je duša izbrala tako pot, kaj je njihovo poslanstvo,
- kaj so prišli naučiti starše in vse vpletene
- kaj je naša vloga pri tem - kaj je naše poslanstvo v tem primeru.
Vse to si je želela izvedeti tudi skrbna mamica deklice, prizadete s cerebralno paralizo. Z deklico ni mogoče komunicirati drugače, kot kar razberejo skozi njene tople, ljubeče oči. In seveda čustveno, telepatsko, česar pa večina še ni dovolj vešča, da bi natančno razumela, kaj taka oseba čuti in sporoča.
Odgovore je poiskala v stiku z bitji Višje zavesti z dekličino Dušo, ki ni obsegal le vprašanj zanjo, temveč tudi o deklici, njeni bolezni, čutenju, željah, bolečinah in potrebah. Pa o vpletenosti celotne družine.
Mamica na zavestni ravni nima občutka krivde, da je deklica taka. Skozi proces v razgovoru z Višjo zavestjo pa se je izkazalo, da globoko v sebi nosi krivdo, da je nekaj storila, da je to kazen. Višja zavest je ugotovila, da si mamica ta razlog domišlja in je nato brisala iz celičnega spomina to krivdo, da se bo mamica s tem znebila konstantnega prikritega stresa, ki je posledično tudi eden od razlogov za njeno slabo počutje.
Na vprašanje, kaj točno deklica dojema in razume, je Višja zavest razložila, da v njenem primeru vse zaznava skozi čustva, vse čuti. Svetovano je bilo, da naj družina komunicira z njo z ljubeznijo in s sočutjem, kar so že delali.
Na vprašanje, ali se dekličino stanje lahko vsaj delno izboljša, je Višja zavest odgovorila, da v tem primeru lahko pomaga mamica sama, ki ima možnost skozi svoje roke deklici poslati pozitivno zdravilno energijo. Bilo ji je tudi točno razloženo, kako naj to izvaja. Mamica bo po tem postopku z Višjo zavestjo to vedenje in znanje v sebi poglobila ter obudila še določena druga znaja na višjem vibracijskem nivoju.
Deklica se bo bolje počutila - tako fizično, kot psihično. Zdaj precej kašlja, ker se ji nabira sluz. Vzrok: ne more se izraziti. Višja zavest je povedala, da se bo v prihodnosti lahko bolje izražala preko mamice, ki bo v stanju umirjenosti in meditacije zaznala njene misli. Deklica bo tako manj kašljala in boljše spala. Njuna komunikacija, kaj deklica želi in hoče, bo bolj in bolj jasna. Deklica ima tudi epilepsijo, ki se bo z mamičino energetsko pomočjo v prihodnosti bistveno zmanjšala.
Višja zavest je obenem povedala, da bo mamica lahko na enak način, skozi prakso, v roku dveh let pomagala tudi drugim prizadetim otrokom, saj je to del njenega poslanstva.
Na vprašanje, kako naj se deklica sporazumeva z očkom, je Višja zavest rekla, da se bosta tudi onadva srečala v mislih, če bo za to uporabljal meditacijo. Tudi on bo na ta način zaznal, kaj mu deklica sporoča.
Naslednje vprašanje je bilo, kako se deklica počuti v varstvu? Odgovor je bil, da je žalostna in nesrečna, ker se neka oseba jezi najo, saj misli, da je deklica razvajena in da naj bi zmogla več. Višja zavest je odločno potrdila, da deklica vdanem trenutku ne zmore več in da bo ljubezniv pogovor med starši in to osebo pomagal postaviti stvari na svoje mesto.
Kaj je bil karmični namen, da si je duša deklice izbrala tako izkušnjo: Višja zavest je razložila, da je to čiščenje duše, da si je nalašč izbrala tako izkušnjo, ker jo je za napredovanje potrebovala.
Karmični namen mamice pa je razviti skrb in sočutje. Izkazalo se je, da deklice še vedno ne sprejema v popolnosti take kot je, česar se mamica ni zavedala. Razlog za to je bolečina, ko jo vidi tako in se ji zato še smili. Višja zavest je izbrisala celični spomin tudi na to. S smiljenjem sebi in drugemu nižamo vibracijo in ne pripomoremo k vklopu samozdravljenja in napredovanja.
Na vprašanje, kako se ob vsem tem počuti bratec, je Višja zavest odgovorila, da se počuti odstavljen in odrinjen. Manjka mu očetove ljubezni. Oče se, glede na njeno stanje in v primerjavi z njim, preveč posveča deklici, zato se včasih deček vede rahlo bolj razburjeno, kar je odraz njegove stiske. Deček rabi preživeti več kvalitetnega časa z njim, kar pomeni, da naj bosta z očetom večkrat sama, da gresta čisto po "fantovsko" kam po svoje.
Bratec na videz, razen velike ljubezni in skrbi, ne kaže glede sestrice nič posebnega. Višja zavest pa je povedala, da je v resnici v sebi žalosten, ker je prizadeta in ker ji ne more pomagati, vleče njene težave nase.
Nasvet Višje zavesti je bil, naj mu mamica skozi sočutje in ljubezen razloži, da ni nič kriv, da ni potrebno, da je žalosten, ker tako pač je. Taka je dekličina pot in da jo imajo v družini vsi zelo radi.
Družina je prejela neprecenljive podatke o počutju njihove deklice, odnosu do nje in do dečka. Na enak način lahko povprašamo in izvemo za kateregakoli drugega prizadetega otroka ali odraslega, kakor tudi za otroka, ki se še ne more sam izraziti, ali je še v maternici.
inspiracije