Spoznanje sebe je eno izmed temeljnih duhovnih naukov človeštva, ki jih poučujejo vsi veliki mojstri. »Spoznaj sebe« je pisalo nad vhodom v Pitagorejsko šolo in v Delfsko preročišče. Sokrat, Krišna, Buda, Lao Zi, Jezus in Ramo so svoje učence učili samospoznanja, ki je temeljni nauk na poti prebujenja.
Spoznati druge pomeni biti moder; spoznati sebe pomeni biti razsvetljen. - Lao Zi
Sebe spoznamo s samoopazovanjem, ki mu nekateri pravijo »prvo orodje«, drugi pa »človekovo orodje«. To je orodje, s katerim lahko upravljamo, popravljamo in vzdržujemo človeško telo ter ukrotimo in urimo njegove funkcije.
Prelistajte in naročite knjigo, ki vas nauči samoopazovanja.
Opazovanje sebe je bistvenega pomena za proces dušnega prebujanja iz nezavednega dremeža. Če ne opazujemo sebe, nismo nič več in nič manj kot roboti, ujeti v nemilost podzavesti, navad in mehanskih sil zunaj in znotraj sebe.
Knjižna novost: Opazovanje sebe
Opazovanje sebe je prva knjiga, ki se je tako zelo podrobno lotila te temeljne duhovne prakse. Na voljo je sicer na stotine knjig, kjer je govora o samopomoči in meditaciji, vendar se skoraj nobena ne posveti vprašanju, kako z opazovanjem spoznati sebe. Prav tako ne obstaja nobena druga knjiga, ki bi se ponašala s tako poglobljeno analizo, obširnimi pojasnili in bogatimi izkušnjami.
S predstavljenimi metodami boste postali pozorni v pravem pomenu besede. Pozornost bo v vaših rokah postala močno orodje, s katerim boste želi uspehe v odnosih in v življenju na splošno.
Knjigo prelistajte in naročite TUKAJ.
Iz knjige:
Pri sebi opazujte, o čemer pišem v nadaljevanju
1. Nepotrebna napetost kjer koli v telesu: 'nepotrebna napetost' = v mišicah je več napetosti, kot je potrebujem za nalogo, ki je pred mano (stiskanje čeljusti pri dvigovanju, napet obraz, zobje, vrat, hrbet in tako naprej). Napetost popusti, če smo pozorni na telo, zato nam čustva in misli ne vzbudijo pozornosti in je ne v celoti pritegnejo nase.
2. Nepotrebno mišljenje: 'nepotrebna misel' = katera koli misel, s katero ne rešujemo kakšnega problema oziroma s katero se ne sporazumevamo z drugimi, katera koli misel, ki ni povezana s tistim, kar se v danem trenutku dogaja; ko hodim, se posvečam samo hoji, misli niso potrebne; ko telovadim, samo premikam telo, misli niso potrebne; ko jem, pač jem; ko vstanem, samo stojim: nekako tako – nepotrebna misel lahko preprosto postane zgolj sprožilec, 'notranji opominjevalec', ki mi pomaga, da se ponovno usmerim v sproščanje telesa. Misel ne vzbudi moje pozornosti, je ne odnese s seboj in v celoti pritegne nase.
3. Neprimerno čustvo: 'neprimerno čustvo' = katero koli čustvo, ki je močnejše, kot je v danih okoliščinah primerno, skrajen in dramatičen odziv, ki danemu trenutku niti ne ustreza (recimo, da se prepustimo domišljiji ali sanjarijam) niti se primerno ne odziva na trenutno dogajanje.
4. Navada: navado je težje opaziti, vendar lahko s potrpežljivim in vztrajnim opazovanjem sebe, ne da bi se vtikal v dogajanje, v daljšem časovnem razdobju opazimo svoje vzorce. Če potujem po isti nevrološki in čustveni poti več kot deset tisočkrat, se bo tudi takšnemu bedaku, kot sem, začelo svitati, da sem tu že bil in da se je vedno enako končalo. Navada se namreč ponavlja, torej je predvidljiva. Norost lahko ustrezno in uporabno opredelimo kot ponavljanje istih dejanj in pričakovanje drugačnega izida. Vendar običajen človek ponavlja ista dejanja in pričakuje drugačne izide takorekoč celo življenje; znova in znova ponavlja iste intelektualne, čustvene in fizične navade, a pričakuje drugačen izid. Ko opazim vzorce svojega notranjega sveta, ko opažam, kako se stvari ponavljajo, ko občutim naveličanost in enoličnost takega življenja iz druge roke, začnem v svojem notranjem bistvu, ki se čisto narahlo zgane in začne prebujati, hrepeneti po pravem in resničnem.
inspiracije